Na stičišču tistih, ki so med prvimi kovali železo

Prebivalci ozemlja sedanje države so bili v 1.tisočletju pr.n.št. med prvimi v Evropi, ki so znali kovati železo.

Na fotografiji Uroša Acmana izsek razstave »Železnodobne zgodbe …« v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, ki Programu Ars dovoljuje objavo fotografijo izključno za to oddajo Ars Humana.

Prebivalci ozemlja sedanje države so bili v 1.tisočletju pr.n.št. med prvimi v Evropi, ki so znali kovati železo v obdobju pred prihodom starih Rimljanov v stoletju, dveh pred začetkom našega štetja. Ozemlje je bilo blizu meje med interesnimi sferami etruščanske na zahodni in grške civilizacije na vzhodni strani.  Nekatera ljudstva so že poznala pisavo in denar kot menjalno sredstvo. Starejšo in mlajšo železno dobo kot stičišče predantičnih svetov med italskimi in grškimi, predvsem pa med mediteranskimi in srednjeevropskimi dogajanji, v pogovoru poskušajo ovrednotiti trije arheologi, avtorja stalne razstave “Železnodobne zgodbe s stičišča svetov” v Narodnem muzeju Slovenije, kustosa za prazgodovino dr.Peter Turk in dr.Boštjan Laharnar, ter doc.dr. Matija Črešnar z Odd. za arheologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.