Srbijanka Turajlić je v Srbiji ena najbolj znanih nekdanjih opozicijskih aktivistk: bila je profesorica na elektrotehnični fakulteti in postala je simbol študentskih protestov, predvsem proti Miloševićevemu etničnemu nacionalizmu. Znana je po tem, da je brez dlake na jeziku: ko so ji podelili nagrado osvajanje svobode, ji je ogorčeno rekla »nagrada za fiasko«. Njeno hči, filmsko režiserko Milo Turajlić, smo si pri nas zapomnili že po filmu Cinema Komunisto, lani pa je posnela dokumentarni film Druga stran vsega, intimen in družbeni portret medvojne in povojne Srbije, ki ga je naslikala tudi skozi družbeno-politično delovanje svoje matere. Drugo stran vsega so septembra premierno prikazali v Torontu, novembra je postal veliki zmagovalec na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu IDFA, ki je med najbolj cenjenimi na svetu, v Ljubljani pa odpira 20. Festival dokumentarnega filma. Ta sicer predstavlja tudi druga velika filmska imena, kot so legendarni ameriški dokumentarist Frederick Wiseman, romunski novovalovec Radu Jude in latvijska režiserka Laila Pakalniņa, ki je začela ustvarjati po razpadu Sovjetske zveze.

Tina Poglajen