Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju

O tem, kako smo Slovenci sploh dobili prve učbenike v slovenskem jeziku, o družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 19. stoletja, pa tudi o kulturi prevajanja in pomenu prevodov.

Ko se je v 19. stoletju začel proces graditve slovenske narodne identitete, je ključno vlogo odigral slovenski jezik, ki se je postopno razvijal v enoten, standardiziran in kodificiran jezik naroda. Pri tem so pomembno vlogo odigrali slovenski učbeniki in šolske knjige, saj si je z njimi slovenščina – kot učni predmet ali učni jezik – utrla pot v izobraževalne ustanove. O tem, kako smo Slovenci sploh dobili prve učbenike v slovenskem jeziku, o družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 19. stoletja, pa tudi o kulturi prevajanja in vlogi in pomenu prevajalcev in prevodov v takratnem času, se lahko podrobneje poučimo v monografiji Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju: kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Podpisali so jo Tanja Žigon, Karin Almasy in Andrej Lovšin. Knjiga oziroma njena tematika sta tudi v fokusu oddaje, v kateri gostimo doc. dr. Tanjo Žigon s Filozofske fakultete v Ljubljani in asist. dr. Karin Almasy z Univerze v Gradcu.