Ni lepšega doma kot je lasten dom in ni lepšega filma kot je Čarovnik iz Oza.
To je klasična zgodba, ki iz generacije v generacijo povezuje otroke in odrasle, družine in prijatelje. Neverjetna podoba Oza, sveta iz naše domišljije, sveta prepevajočih gozdov, plešočih strašil in pojočih levov, osvaja srca po celem svetu s svojim pustolovskim duhom in glasbeno pahljačo.
Morriconejeva glasba v filmu Bilo je nekoč na Zahodu se je z grobim zvokom in žvižgi, udarci z bičem, odbijanjem nabojev ter oponašanjem živalskih zvokov bolj kot kadarkoli prej približala dogajanju v filmu. S tem mu je uspelo ustvariti zavest o zvoku filmskega Divjega zahoda. Tako da ta film še danes velja za šolski primer uporabe filmske glasbe.
