Zvok je bogastvo, ki se mu ne moremo odreči. Zvočno okolje bogati prostor narave. Narava daje navdih umetnikom in priložnost vsem, ki ji znajo prisluhniti. Narava se z zvokom sporazumeva. Ne samo ptice, ki znajo to najbolje, tudi ribe in vsa živa bitja, ki živijo v vodi, v potočkih v rekah, v morju. Kaj pa rastline, so te občutljive na zvok? So znanstveni in tudi umetniki, ki to verjamejo. Verjeti je treba, zaupati naravi. Narava ni le paša za oči, je tudi paša za uho. Znamenita je fotografija, na kateri vidimo slavnega skladatelja, ki je prislonil dlan k ušesu, da bi prisluhnil kaj dogaja v zvočnem okolju. To je bil Igor Stravinski; nema fotografija pa nam daje misliti, če je skladatelj morda prisluhnil kakšnemu inštrumentu, ali naravnemu zvoku, ali pa ga je zmotil neopredeljen zvok, šum, ropot? Hrup je okrog nas; tišina se izgublja, lepih zvokov je vse manj. Mar gre za izgubljeno bitko?
V oddaji ?Čas, prostor in glasba? z drugim podnaslovom ?Izgubljena bitka? smo predvajali: Adagio za godala in orgle v g-molu Tomasa Albinonija ? igral je Komorni orkester Jean-François Pailllard; Andante iz Koncerta za klavir in orkester št. 21 v C-duru, Köchel 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta ? pri klavirju je bil Alfred Brendel, orkestru Akademije St. Martin in the Fields je dirigiral Neville Marriner; Romanco za violino in orkester v F-duru, opus 50 Ludwiga van Beethovna ? solist je bil Thomas Zehetmair, pod njegovim vodstvom je igrala Nemška komorna filharmonija; Largo iz Simfonije št. 9 v e-molu, opus 95 ? ?Iz novega sveta? Antonina Dvořaka ? Dunajske filharmonije je vodil Lorin Maazel; četrti stavek iz Simfonije št. 5 v cis-molu Adagietto Gustava Mahlerja ? Berlinske filharmonike je vodil Bernard Haitink.
Oddajo ?Čas, prostor in glasba? s podnaslovom ?Hrup okrog nas, tišina se izgublja ? Izgubljena bitka? je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Peter Velikonja, bral je Ivan Lotrič.
Oddaja tokratnega Arsovega foruma je bila posneta lani kot okrogla miza v Slovenskem gledališkem inštitutu. Gostje so bili: Aleš Jan, profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, radijski in gledališki režiser in nekdanji dolgoletni urednik Uredništva igranega programa, Klemen Markovčič, prav tako radijski režiser in asistent profesorja Jana, Irena Glonar, radijska režiserka, Igor Likar, radijski režiser in pisec, in Vinko Möderndorfer, pisec in režiser. Okrogla miza je osvetlila pomembne zgodovinske mejnike slovenske radijske igre, izpričala njeno mednarodno veljavo, razmislila o njeni umeščenosti v medijski prostor in se spraševala o prihodnosti te dragocene in specifične zvrsti, ki jo na visokem kvalitativnem nivoju gradi in vzdržuje prav Radio Slovenija kot edini na Slovenskem. Pogovor je vodila dramaturginja Uredništva igranega programa Vilma Štritof, tonski mojster na terenu je bil Miha Jaramaz, tonski mojster v studiu pa Nejc Zupančič
