Edvard Kocbek je gotovo ena najbolj markantnih pa obenem nenavadnih osebnosti slovenskega dvajsetega stoletja. Pesnik in pisatelj. Partizan in revolucionar. Oporečnik in izobčenec. Pri tem pa včasih pozabljamo, da se je Kocbek vseskozi, v vseh inkarnacijah svojega javnega življenja deklariral za kristjana in da je v vsem, kar je počel, izhajal iz prav posebnega, osebno obeleženega umevanja evangeljskega sporočila. Natanko to, specifično umevanje krščanske blagovesti ga je vodilo tako v sodelovanje s slovenskimi komunisti med vojno kakor v spor s komunistično oblastjo po osvoboditvi. Kako je torej Kocbek bral Sveto pismo, kako je razumeval etično držo, ki jo v vsakdanjem življenju kristjanu nalaga živa vera, preverjamo v tokratnem Sedmem dnevu.
Gosta pred mikrofonom bosta odlična poznavalca Edvarda Kocbeka, dr. Mirko Bogomir Miklič in Peter Kovačič Peršin.
