Sodobna povedka v Sloveniji

Zamislimo si prizor s slovenskega podeželja s konca 19. stoletja: zimski čas, toplo zakurjena izba, za mizo sedi skupina žena, ki lička in si pripoveduje zgodbe. Če bi nas kdo vprašal, znanstvenika kakšnega profila bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih te ličkarice pripovedujejo, bi menda brez težav odgovorili, da etnografa oziroma folklorista. Zdaj pa si predstavljajmo štiri Mariborčane srednjih let, ki se po večernem obisku fitnes centra odločijo zaviti še v bližnji bar na pivo in klepet. Koga bi poslali raziskovat zgodbe, ki si jih pripovedujejo tile možakarji? Sociologa? Komunikologa? – Če je soditi po knjigi dr. Ambroža Kvartiča, Pa se je to res zgodilo?, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so tudi sodobne povedke objekt preučevanja, ki bi ga najbolje mogli v precep vzeti prav folkloristi. Kako se torej zgodbe, ki si jih ljudje pripovedujemo danes, razlikujejo od onih, stoletja starih in kako se sploh lotiti njihovega preučevanja, preverjamo v tokratnih Glasovih svetov.

Naš gost pred mikrofonom bo, kajpada, dr. Ambrož Kvartič.