Prekmurje je bilo skoraj tisočletje pod ogrsko oblastjo, šele pred slabim stoletjem pa so se lahko prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. Na Pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni so namreč za mejo med Madžarsko in takratno Kraljevino SHS določili razvodnico med Muro in Rabo. Čeprav je bilo Prekmurje tako dolgo ločeno od matične domovine, pa je prav tam delovala prva tiskarna na današnjem slovenskem ozemlju, prekmurščina je poleg slovenščine tudi knjižni jezik. Prekmurje je in še vedno »daje« mnoge plodne umetnike. V luči Dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki je tudi državni praznik, so v tokratni oddaji zlasti o knjigah, založništvu in jeziku z voditeljico Lidijo Kosi besedovali Franc Kuzmič, bibliotekar, muzejski svetovalec in pedagog, Jože Gomboc, urednik v murskosoboški založbi Ajda ter Feri Lainšček, pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist, avtor filmskih predlog, do nedavnega pa tudi založnik.

Prekmurje je bilo skoraj tisočletje pod ogrsko oblastjo, šele pred slabim stoletjem pa so se lahko prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. Na Pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni so namreč za mejo med Madžarsko in takratno Kraljevino SHS določili razvodnico med Muro in Rabo. Čeprav je bilo Prekmurje tako dolgo ločeno od matične domovine, pa je prav tam delovala prva tiskarna na današnjem slovenskem ozemlju, prekmurščina je poleg slovenščine tudi knjižni jezik. Prekmurje je in še vedno »daje« mnoge plodne umetnike. V luči Dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki je tudi državni praznik, bodo v tokratni oddaji zlasti o knjigah, založništvu in jeziku z voditeljico Lidijo Kosi besedovali Franc Kuzmič, bibliotekar, muzejski svetovalec in pedagog, Jože Gomboc, urednik v murskosoboški založbi Ajda ter Feri Lainšček, pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist, avtor filmskih predlog, do nedavnega pa tudi založnik.

Lidija Kosi