Žlahtni glasovi slovenskih igralcev: Vladoša Simčič

Vladoša Simčič kot Pepina v Kraigherjevi Školjki, 1949/50
foto: Neznan

Ena prvih članic ljubljanske Drame na osvobojenem ozemlju med drugo svetovno vojno je bila igralka Vladoša Simčič. Mlada Tržačanka se je kmalu z vso družino preselila v Maribor in na Ljudskem odru delala z režiserjema Jožetom Babičem in Franom Žižkom. Po vojni se je vrnila igrat v Trst. Usodno srečanje z režiserjem Jožetom Tiranom pa ji je prineslo življenjskega sopotnika in pomembnega človeka v njenem poklicnem življenju. Jože Tiran je bil ustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je nato igrala tudi Vladoša, po njegovi smrti pa je do konca svoje igralske kariere ostala članica ljubljanske Drame. S svojstveno subtilnostjo in žlahtno zadržanostjo je igrala krhke in nesrečne ženske like, nikoli sentimentalne, pač pa krhke, čiste in poduhovljene. Zapisovalci gledališke zgodovine so se strinjali, da je pozno dozorela za vloge, ki bi ji bile po meri. Najbolj ji je uspela vloga Pepine v Kraigherjevi Školjki, kjer je igrala drugače, bolj zrelo kot prej. Ko je zaživela v zrelih vlogah, se je prehitro poslovila od gledaliških odrov. O sebi je govorila, da je bila premalo ambiciozna. Pa je kljub občutku, da bi se lahko bolj potrudila in dosegla še več, prejemnica Borštnikovega prstana. Njen žlahtni glas boste slišali v Cankarjevem Kralju na Betajnovi v vlogi Nine, v Borovih Raztrgancih kot Vido v dialogu s Ferležem Jožeta Galeta in v radijski igri Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v vlogi Mlinarice v dialogu z Mlinarjevim Aleša Valiča.

Izjavo Vladoše Simčič je prebrala Mateja Perpar.

Avtorja oddaje Vilma Štritof, Primož Jesenko
Tonski mojster Matjaž Miklič

Traja 4′ 30”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2015