Rojstni dan umetnosti s slovenskim prispevkom T’Hommage

Poseben mednarodni radiofonski večer EBU skupine ARS ACUSTICA - tudi letos s slovenskim prispevkom.

V nastopu T’Hommage se tokrat srečujejo miniature Bojane Šaljić Podešva in besedno-zvočne akcije tria Čučnik, Pepelnik, Grom. Povezuje jih poezija Tomaža Šalamuna – elektroakustični nastopi njegovo igro in sprevračanje besed prevajajo v polje čistih zvokov, nastopi tria pa se z branjem, rabo gramofonov, igrač in drugih predmetov poigrajo z zvočnostjo besed.

Srečanje ustvarjalcev, srečanje besede in zvoka, ki se tako napaja iz Šalamunove poezije, ni izključno posvetilo Tomažu Šalamunu, temveč posvetilo tistemu človeku sedanjosti, ki je buden, živ in živahen, eleganten v svoji aktivnosti in odzivnosti, ki ne otopi v okoliščinah, temveč ustvarja, ljubi in pleše z življenjem.

Zvočna darila umetnosti boste lahko v nedeljo 17. januarja med 8. uro zvečer in polnočjo poslušali na Programu ARS, nastop v Studiu 26 pa se bo pričel ob 20:40.

Pridružite se nam pri praznovanju v Studiu 26. Dobimo se pri recepciji Radia Slovenija ob 20:30.

 

 

Utrinki iz praznovanja…

20160117_204605
20160117_203954
20160117_204403
20160117_212209

20160117_21123820160117_21281720160117_222718

shot_1453062878600 shot_1453062870107 shot_1453062859481 shot_1453062855358 shot_1453062849456 shot_1453062834489 shot_1453060879609 shot_1453060064678

2072
2071
2084
2073

2074 2070 2069

O nastopajočih      

Bojana Šaljić Podešva je skladateljica, ki deluje pretežno na področju elektroakustične glasbe, občasno pa se podaja tudi v sfere performansa v živo in instalacije ter sodeluje v vizualnih in performativnih projektih.
Zaključila je študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in podiplomski študij elektroakustične glasbe v razredu Dietra Kaufmanna na dunajski Univerzi za glasbo. Izpopolnjevala se je tudi pri Brunu Liberdi, Wolfgangu Mittererju, pri Françoise Barrière na inštitutu IMEB v Bourgesu (Francija), kar ji je omogočila štipendija programa UNESCO-Aschberg, ter pri Richardu Boulangerju na 9. Mednarodni akademiji za novo glasbo in zvočno umetnost v Seefeldu na Tirolskem (Avstrija), kar ji je omogočila štipendija društva KulturKontakt Austria. Prerez svojega ustvarjanja s tega področja je predstavila na avtorski zgoščenki Welcome to the Dooshaland. Prav tako ji je zelo blizu komorna glasba, ki dopušča neposredni kontakt z izvajalci.
www.bojanasaljic.si

Primož Čučnik je pesnik, občasni esejist in prevajalec, njegova knjiga Dve zimi (1999) je dobila nagrado za najboljši prvenec. Sledile so zbirke: Ritem v rôkah (2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Podlogarjem in Karižem), Akordi (2004), Nova okna (2005), Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006). Pesniška zbirka Delo in dom (2007) je leta 2008 dobila nagrado Prešernovega sklada, zbirka Kot dar (2010) pa Jenkovo nagrado za leto 2011, zbirka Mikado (2012) pa Veronikino nagrado. Njegova zadnja izdaja je zbirka Trilogija (2015).
Je odgovorni urednik revije Literatura in ustanovitelj ter urednik založbe Šerpa. Sodeloval je na ploščku Košček hrupa in ščepec soli in je član skupine Čučnik, Pepelnik, Grom. Rojen je, živi in dela v Ljubljani.
http://www.sploh.si/primozcucnik.html

Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka. Njen prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007, dve leti kasneje, leta 2009, je pri isti založbi izšla druga knjiga, Utrip oranžnih luči na semaforjih, zadnja, z letnico 2013, pa ima naslov Cela večnost. Leta 2015 je pri založbi LUD Šerpa (zbirka Luda Šerpa) izšla njena četrta pesniška zbirka Pod vtisom.
Prevaja (pretežno) poezijo iz (pretežno) ameriške literature: Elizabeth Bishop, James M. Schuyler, Matthew Zapruder, Joshua Beckman, Noelle Kocot, Matthew Rohrer in v angleščino: Tone Škrjanec in Primož Čučnik. Sodeluje pri mednarodnem pesniškem spletnem in multimedijskem projektu Metropoetica, kot govorka daje glas zvočno pesniškim performansom (v duetu s pesnikom Andrejem Hočevarjem in v triu Čučnik, Pepelnik, Grom).
http://www.ludliteratura.si/avtor/ana-pepelnik/

Tomaž Grom je kontrabasist in skladatelj. Kot improvizator se posveča raziskovanju razširjenih tehnik igranja kontrabasa, tudi v kombinaciji z elektroniko. Njegovo ustvarjanje zaznamuje nenehno raziskovanje lastnega zvočnega potenciala, pri čemer ga vodi princip spontanosti. V zadnjem času sodeluje z v triu Trojnik z Vidom Drašlerjem in Cenetom Resnikom (plošča Moje uho ima ostre robove, 2015), v duu Tilt s Taom G. Vrhovcem Sambolcem (plošči Dvojnik, 1999 v sodelovanju s Primožem Čučnikom in Tilt, 2006), Ireno Tomažin, Seijirom Murayamo (plošča Nepretrganost, 2010) in drugimi. Leta 2014 je predstavil samostojno ploščo Sam, za…
Gostoval je na festivalih po Evropi in Kanadi. Ustvaril je avtorsko glasbo za več gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Je tudi umetniški vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, ter z izobraževanjem in založništvom.
http://www.sploh.si/tomazgrom.html

O evroradijskem Rojstnem dnevu umetnosti (EBU Art’s Birthday Party)

Rojstni dan umetnosti sledi na prvi pogled nekoliko nenavadni zamisli Roberta Fillioju, člana umetniškega gibanja fluxus. Filliou je 17. januarja leta 1963 namreč izjavil, da se je umetnost rodila pred natanko milijon leti in s tem spodbudil praznovanje rojstnega dne umetnosti. »Zaprite šole in tovarne!« je razglašal Filliou.

Naj se vsi ljudje najedo torte in naj ustvarjajo! Prihodnjič naj bo praznik dvodneven, naslednje leto še dan daljši, vse dokler ne bo vsak dan dan praznovanja umetnosti in takrat bomo lahko vsi nadaljevali s svojimi življenji.

Filliou je umrl leta 1987, nekaj let pozneje pa je skupina umetnikov začela slediti njegovi gesti. Po vseh takrat razpoložljivih omrežjih so začeli širiti idejo o vsakoletnem praznovanju v čast umetnosti in udejanjati njegovo zamisel mreže “večnega praznika”. Fillioujevo zamisel je v zadnjem času prevzela tudi Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo umetnosti. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na satelitskih kanalih Haydn in Liszt, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.

V Rojstni dan umetnosti se že tradicionalno vključuje tudi radio Slovenija s prispevki programa Ars. Ti si vsako leto prizadevajo biti premišljena srečanja improvizacij, glasbenega eksperimenta in poezije. Lanski prispevek s kosovelovskim naslovom Veseli. dinamični. relativni. so oblikovali Irena Tomažin (vokal, diktafoni), Vid Drašler (bobni, tolkala) ter člani kolektiva Cirkulacija 2 (Boštjan Leskovšek, Stefan Doepner in Borut Savski). Njihov nastop je na voljo tudi kot video na portalu RTV 4D.