Jezikovni pogovori

Raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij

220px-Vera_smoleV preteklosti se je utrjevalo prepričanje, da lahko samo knjižna oblika slovenščine povezuje Slovence v narod. Nekatere izkušnje pa kažejo, da ima tako stališče, če ga spremlja negativen odnos do narečij, celo raznorodovalen učinek.  Negativen odnos do narečij se lahko občuti kot negativen odnos do domačega okolja. Številni Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, so čutili manjvrednost, ko se je poveličeval knjižni jezik in so se negativno označevala njihova narečja. To je med njimi pripomoglo k opuščanju slovenščine kot družinskega in maternega jezika ter spodbudilo prevzemanje jezika okolja. Kakšen je raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij, se bomo pogovarjali s prof. dr. Vero Smole, predstojnico Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.