Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Objavljamo odlomke proznih del slovenske in svetovne književnosti.
Nemška lingvistka, novinarka in pisateljica Dörte Hansen (roj. l. 1964) je odraščala v Severni Friziji, njen materni jezik pa je nizka nemščina. V svojem drugem romanu iz leta 2018 z naslovom Opoldne (Mittagsstunde) tematizira življenje v izmišljeni severnofrizijski vasi Brinkebüll. Na tem območju so bile ure od dvanajste do druge nekdaj svete, kmetje, ki so zarana pomolzli krave, so si po kosilu privoščili počitek. Tako je tudi pri Elli in Sönkeju Feddersenu, ki imata gostilno in hčerko Marret, ki živi v svojem svetu za stekleno steno. Ko v šestdesetih letih v vas pridejo geodeti, za njimi ostanejo načrti za komasacijo in noseča Marret. Roman, ki posejan z dialogi v nizki nemščini neprizanesljivo opisuje izginjajoči kmečki svet in zapleteni preplet človeških usod v njem, je postal uspešnica, avtorica pa je zanj prejela tudi več književnih nagrad. Prevod: Ana Grmek, interpretacija: Vesna Jevnikar, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden, režija: Špela Kravogel. Redakcija: Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Mlada pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo njej lastni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, je zaznamovan s posledicami preteklosti in nejasno prihodnostjo. Objavljamo odlomek iz tega kratkega družbenega romana, v katerem nastopi več likov in ki celostno zajame romaneskno atmosfero. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka: 2024.
Poetična pripoved o prvinski pokrajini in prvinskem človeku ter o povezanosti vsega z vsem. O neskončni moči narave, ki se ne meni za dobro in hudo, o mitskosti prostora in mimogrede še o čaru pripovedovanja. In pesnjenja. Prevajalka Veronika Rot, igralka Mojka Končar. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiserka: Saška Rakef Knjigo je izdalo KUD Sodobnost Internatinonal. Produkcija: marec 2024.
Japonski pisatelj Kobo Abe se je rodil 7. marca 1924 v Tokiu, umrl je 22. januarja 1993 prav tako v Tokiu. Pisal je romane, eseje, družbenokritične sestavke in tudi drame. Ob okrogli obletnici Kobejevega rojstva smo izbrali odlomek romana z naslovom Ženska s peščin v prevodu Jasne M. Hrvatin, ki je nastal po angleški različici romana. Kobo ga je napisal leta 1962, v njem pa opisuje nenavadno usodo dvaintridesetletnega učitelja, ki išče in zbira redke žuželke. Tako pride tudi v obmorski kraj, znan po sipinah mivke, ki zasipava hiše in cele vasi. Ker zamudi zadnji avtobus, mu starec najde prenočišče v hiši na dnu jame in z mivko krog in krog. V njej živi ženska, moški pa se znajde v pasti. Prevajalka Jasna M. Hrvatin, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Anja Mugerli, uveljavljena slovenska pisateljica, je za svoja dela prejela več nagrad in nominacij, med njimi evropsko nagrado za književnost in nagrado novo mesto (obe za kratkoprozno zbirko Čebelja družina), njena knjiga kratke proze Zeleni fotelj je bila leta 2015 nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, njen roman Spovin pa je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik. Izbrani odlomek je iz daljše novele z naslovom Plagiat; objavljena bo v avtoričini novi knjigi kratkih pripovedi, ki jeseni izide pri založbi Miš. V zgodbah iz zbirke nastopajo ženske, ki zavedno ali pa tudi ne vplivajo na življenja druga druge. Rdeča nit, ki se vleče skozi pripovedi, je izguba: od stanovanja, prijateljstva, ljubezni, partnerja, matere … do veliko manj oprijemljivih stvari, kot sta mladost in podoba, ki jo imamo o sebi in drugih. Interpretka je Ajda Pirtovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija leta 2024.
Uvod v roman, ki je s svojo energijo in brezkompromisnostjo pomembno vplival na emancipacijo Afroameričanov in za katerega je avtor leta 1953 prejel ameriško nacionalno nagrado za leposlovje. . Prevajalec: Branko Gradišnik, igralec Matej Recer, glasbena opremljevalka Tina Ogrin mojstra zvoka: Miha Jaramaž in Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Produkcija: 2014
V Vzhodnem Berlinu rojena pisateljica, avtorica podkastov in kolumnistka Nele Pollatschek (1988) velja za eno najzanimivejših literarnih imen svoje generacije. Leta 2016 je izšel njen prvi roman Nesreča drugih (Das Unglück anderer Leute), zanj je prejela kar dve književni nagradi. Sledila mu je zbirka spominov na Anglijo iz študijskih let z naslovom Dragi Oxbridge: ljubezensko pismo Angliji (Dear Oxbridge. Liebesbrief an England). Avtoričin tretji roman z naslovom Majhne težave (Kleine Probleme) je bridko komična pripoved o tem, kako težko je preprečiti, da bi življenje vedno znova odlagali na pozneje, in da so pogosto prav drobne težave našega vsakdanjika tiste, ki nas priženejo na rob blaznosti. Bliža se 31. december in 49-letni Lars si želi z novim letom obrniti nov list. Domači so zdoma, en teden bo vendar dovolj, da postori vse, čemur se že dolgo izogiba. Toda čas teče in ostane mu le še en dan. Na njegovem seznamu je trinajst opravil, tretje izmed njih je čiščenje. Prevod Ana Grmek, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Nemški pisatelj Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno "Anekdota iz časa nemške inflacije", objavil leta 1927. V njej opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z neopaznim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem in ki je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza dvajsetih let 20. stoletja in njena posledica, inflacija, pa tudi zbiratelja in njegove družine nista obšli. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža: Blaž Kumše, režija: Jože Valentič, redakcija: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2020.
Dogajanje v z Bookerjem nagrajenem romanu, ki je virtuozno napisan v drugi osebi ednine, poteka na ozadju dolgoletne državljanske vojne na Šrilanki in opisuje izzive in etične dileme vojnega fotografa Maalija Almeide, ki naj bi razrešil svoj skrivnostni umor. Pluje po posmrtnem življenju in se spopada s svojo burno preteklostjo, delom, odnosi in smrtjo leta 1989, ko so tamilski tigri, vojska, indijske mirovne sile, teroristi in državni vodi smrti množično pobijali drug drugega. Čas policijskih ur, bomb, atentatov, ugrabitev in množičnih grobišč se je pisatelju zdel "kot nalašč za zgodbo o duhovih, detektivsko zgodbo ali vohunski triler. Ali pa vse troje." Prevajalka Tina Mahkota, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Produkcija 2024.
EMŠO je roman o odtujenosti in o izgubi bližnjih, doma zaradi geopolitičnih in osebnih razlogov v določenem času in prostoru. Zgodba romana je psihološka in geopolitična, v njej se prepletata resničnost in njena distopična projekcija. Glavni lik romana je dekle, ki išče svojo identiteto v disfunkcionalni družini ter identiteto svojega očeta – begunca, ki je bil zaradi turškega vdora na Ciper prisiljen zapustiti svoj dom, obenem pa ga je zaznamoval družinski spor, o katerem vztrajno molči in ki vse člane družine pogreza v odtujenost. Roman v prevodu Aleša Mustarja izide leta 2024 pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. Prevajalec: Aleš Mustar, avtorica scenarija: Lidija Dimkovska, režiserka: Ana Krauthaker, interpreta: Primož Pirnat, Nina Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.
Nicol Hochholzerová je slovaška pisateljica in likovnica, rojena leta 1999. Študirala je grafiko na Akademiji umetnosti v Banski Bistrici. Za svoje kratke zgodbe je bila večkrat nagrajena. Leta 2021, pri 22 letih, je pri osrednji slovaški založbi izvirne proze KK Bagala izdala svoj prvenec, novelo Te sobe se ne da pojesti, v katerem ji je občutljivo, grobo snov uspelo združiti s prefinjenim slogom in močnim podobjem. Komorno delo z 12-letno protagonistko Terezo in štirideset let starejšim učiteljem je razburkalo slovaško kulturno srenjo in sprožilo razpravo o tabuizaciji spolnega nasilja. Z njim se je Hochholzerová leta 2022 uvrstila v finalno peterico osrednje slovaške literarne nagrade anasoft litera, znašla pa se je tudi med peterico finalnih knjig za nagrado gimnazijcev. Knjiga je dosegla tudi takojšen mednarodni uspeh, v letu in pol je izšla v štirih jezikih, napovedujejo prevode v še deset drugih. Na Slovaškem in Češkem so novelo dramatizirali, po njej bodo posneli tudi film. Prevod Andrej Peric, interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2024.
Če si kateri slovenski pisatelj 20. stoletja zasluži oznako "takih ne delajo več", je to Vitomil Zupan. Boksar, partizan, pesnik, pisatelj, dramatik, radijski bralec, scenarist, pisec radijskih iger, esejist, prevajalec in bonvivant je v življenju dobival in zadajal udarce. Po drugi svetovni vojni je bil več let zaprt, vendar je leta pozneje pokazal, kaj pomeni biti pisatelj. O svojih izkušnjah in doživljanju sveta je namreč napisal vrsto odličnih in uspešnih knjig (med drugim Potovanje na konec pomladi, Menuet za kitaro: na petindvajset strelov in Levitan). Dolgo je bil družbeno in državno izobčen, toda ko je začel objavljati, ko je lahko objavljal, je spremenil slovensko književnost. Tudi z romanom Levitan. Dokončal ga je že leta 1972, vendar je moral (avtobiografski) roman o povojnem zaporniku čakati deset let, preden je leta 1982 končno izšel pri Cankarjevi založbi. Ob 110. obletnici Zupanovega rojstva (rodil se je 18. januarja 1914 v Ljubljani) smo v oddajo Izbrana proza uvrstili prvo poglavje iz omenjenega romana (vsaj za okus, nadaljevanje je namreč še bolj izzivalno). Avtor literarnega dela Vitomil Zupan, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Tone Partljič je rojeni pripovedovalec. Ta občutek za pripovedovanje je lepo izrazil tudi leta 2017 z novelistično zbirko Ljudje iz Maribora (Beletrina), tudi z novelo Pisatelj in gad. Partljičeva novela je poklon slovenskemu pisatelju in komunistu, avtorju odličnih zgodovinskih romanov, kratkih pripovedi in potopisov. Pisatelj v odlomku iz novele Pisatelj in gad dosledno izpušča ime literarnega junaka, vendar je vedel, da ga bodo bralke in bralci prepoznali. Prepoznali ga boste tudi poslušalke in poslušalci oddaje Izbrana proza. Režiser Jože Valentič, interpret Tone Gogala, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2018.
Roman Ženska s srebrnim očesom je napisala Katarina Marinčič, pisateljica, profesorica za francosko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, prevajalka. Je avtorica petih romanov in knjige kratkih zgodb z naslovom O treh, zanjo je dobila Dnevnikovo nagrado, za roman Prikrita harmonija leta 2002 pa kresnika. Tudi roman Ženska s srebrnim očesom je bil med finalisti za lanskega kresnika. V središče postavlja Emila, moškega zgodnjih petdesetih let, poročenega moža in očeta, pisatelja in kolesarja, ki pride s kolesom na prelaz, kjer ga zadrži nepričakovan dogodek. Izbrali smo prav del besedila, ki govori o tem, najbolj dramatičnem zasuku, iz katerega še marsikaj sledi. Igralec Branko Jordan, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserja Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Milan Kundera se je rodil leta 1929 v takratni Češkoslovaški, od leta 1975 pa je živel v Franciji, kjer je letos v 95. letu tudi umrl. Istovetnost je drugi Kunderov roman, ki ga je napisal v francoščini. Napisal ga je leta 1998, v slovenščino pa ga je prevedel Jaroslav Skrušny. V središču je ljubezenska zgodba med Chantal in Jean-Marcom in filozofsko vprašanje, do kolikšne mere smo v svojem bivanju soodvisni od odnosov z drugimi. Zgodbo pripovedujeta oba protagonista in kot je značilno za Kundorovo ustvarjanje, se tudi v Istovetnosti proti koncu realizem vedno bolj preveša v območje nerealističnega in domišljije. Prevod Jaroslav Skrušny, interpretacija Gaber Trseglav, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2023.
V oddaji Izbrana proza se bomo spomnili angleškega pisatelja Williama Makepeacea Thackerayja. 24. decembra bo minilo 160 let od njegove smrti. Thackeray se je rodil 18. julija 1811 in ob Dickensu velja za najpomembnejšega predstavnika angleškega realizma in romanopisja viktorijanske dobe. Ustvaril je tip ironičnega objektivnorealističnega romana ‒ Semenj ničevosti je gotovo najznačilnejši in tudi najbolj znan primer take proze. Vabimo vas, da poslušate odlomka z začetka in konca romana, ki ga je prevedel Izidor Cankar. Prevajalec: Izidor Cankar, interpret: Matjaž Tribušon, režiser: Jože Valentič, tonska mojstrica: Gabrijela Čepič, urednici oddaje: Tadeja Krečič, Ana Rozman, leto nastanka: 1996.
Jakuta Alikavazovic je francoska pisateljica in prevajalka bosanskih korenin. Svoj prvenec Izmuzljiva telesa je objavila leta 2007 in zanj prejela prestižno Goncourtovo nagrado za prvi roman. Njen najnovejši roman Pozno v noč iz leta 2017 obravnava bolečino izgube in vojne. Roman se je rodil iz tišine, ki se ji je zavezala Jakutina mati, bosanska pesnica, med vojno na Balkanu. Tudi v romanu Pozno v noč prevladuje tišina: tišina protagonistk, Amélie Dehr in njene pokojne matere Nadie Dehr. Zgodbo spremljamo skozi oči Paula, študenta arhitekture, ki Amélio spozna med opravljanjem študentskega dela nočnega čuvaja v hotelu. Paul se ji sprva izmika, naposled pa se le spoprijateljita in kmalu tudi zaljubita. Vendar Amélio pot zanese v Sarajevo, kjer išče resnico o svoji materi, ki je umrla med vojno na Balkanu. Avtorica literarnega dela: Jakuta Alikavazovic, avtorica prevoda: Nastja Virk, avtorica scenarija: Nastja Virk, režiser: Alen Jelen, interpretka: Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2023.
Pisateljica Liu Zakrajšek tudi s kratko zgodbo Tone dokazuje, da zna še kako občuteno pripovedovati o najkrhkejših in najpomembnejših stvareh v življenju, medsebojni bližini, iskanju (in najdenju) izgubljenega časa in bližnjega ... Režiserka je Špela Kravogel, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje pa Marko Golja.
Švedska pisateljica, rojena leta 1972 v Stockholmu, je debitirala leta 2006 z lirično prozo Povest o otroku, temno, erotično ljubezensko zgodbo s Parizom kot kuliso. Za četrto knjigo Noč pa je leta 2022 prejela dve ugledni švedski nagradi: nagrado časnika Svenska Dagbladet za najboljše prozno delo in nagrado Vi. V delno avtofikcijski pripovedi se mati ob neskončnih ponovitvah spominja zgodnjega starševstva, drobcev iz vsakdanjega življenja, bolezni, pisanja. To je zgodba, ki pripoveduje o letih odraščanja, ločitvi, izčrpanosti in skrbi za otroke, predvsem pa je to zgodba o ljubezni. Prevajalka: Lucija Stupica, urednik oddaje: Vlado Motnikar, igralka: Aja Kobe, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta novembra 2023.
Slava Kurilov, rojen leta 1936, je bil sovjetski oceanograf, duhovni iskalec in popotnik. Odkar se je zavedal, je hrepenel po morju, čeprav je odraščal daleč od njega. V Leningradu je študiral oceanografijo, hkrati pa se je poglobljeno ukvarjal z jogo. Sovjetski režim ga je utesnjeval in odločil se je, da bo pobegnil. 13. decembra 1974 je skočil z velike turistične ladje v bližini Filipinov in po dveh dneh in treh nočeh dosegel obalo filipinskega otoka Siargao. Ko se je razvedelo, da je preživel, so ga v domovini v odsotnosti obsodili na deset let zapora "zaradi izdaje domovine". Tudi njegovo nadaljnje življenje je bilo polno osupljivih pustolovščin in ves čas povezano z morjem. S Filipinov je odpotoval v Kanado in pozneje v Izrael. Po njegovi smrti je žena zbrala in uredila njegove zapiske ter jih izdala v knjigi, ki jo prevaja Lijana Dejak. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
