sreda
18.00

Čas, prostor in glasba

Moj prijatelj Franz: Franz Schubert

»V Sankt Peterburgu sem vstopil v eno od največjih zasebnih knjižnic. Bila je Puškinova. Rekli so mi, da je v njej vsaj 30.000 knjig. Koliko […]

Iz pisma neznanemu poslušalcu – Med serenado in simfonijo

Če je serenada z zaporedjem stavkov (po obliki) še razmeroma svobodna, pa je simfonija že zelo stroga in s posameznimi stavki obvezujoča oblika.

Jón Leifs: Solze iz kamna

Islandska glasba nima velike tradicije, a vendar ima tudi dobre glasbenike. Ti se postopno približujejo najbolj kakovostni srednjeevropski glasbi. Med islandskimi skladatelji je gotovo najbolj […]

Ustvarjalnost na prepihu, Heinejeva oporoka

So lahko besede tudi glasba? Se glasba lahko poistoveti z besedo? Kakor kdaj, kakor kje.

Iz pisma neznanemu poslušalcu: Kaj pa simfonični jazz?

Evropa je jazz najprej sprejela kot atraktivno ameriško glasbo. Pomembno pa je bilo, da so jazz sprejeli tudi skladatelji umetniške glasbe.

Popolnost je nedosegljiva: Esej o lepem

Časi, v katerih so bili za ustvarjanje lepih zvočnih dogodkov ustvarjena in predpisana stroga pravila, so že zdavnaj mimo.

Iz pisma neznanemu poslušalcu: Balada lepih skrivnosti

»Balada je bila najprej ples. Zgodil se je v poznem srednjeveškem obdobju. Domnevno se je zgodil že veliko prej, a v tistem davnem in neopredeljenem […]

Glasba ima svoj dom: Koncertne dvorane

Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Koncertne in operne dvorane so posvečeni prostori. Glasba ima tam svoj dom, svoj prostor in odmerjen čas.

Iz pisma neznanemu poslušalcu – Intermezzo

Glasba, ki povezuje, je vmesna glasba. Lahko bi bila nepomembna, epizodna. A zgodi se, da ima vsebino, lebdečo pripoved, več kot kratek glasbeni oddih.

Neznana glasba: Sunleif Rasmussen s Ferskih otokov

Skladatelji, ki prihajajo iz manjših glasbenih sredin, pogosto ostajajo neznani. Ko pa je leta 2002 prestižno Nordijsko nagrado dobil skladatelj Sunleif Rasmussen, ki prihaja s […]