Ars humana

Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

»Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, a vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni bil noben podložnik deležen takih »familiarnosti« kakor on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik […]

Ars humana

Nacionalna gibanja, kulturni svetniki in kanonizacija

Kolektivna monografija Kulturni svetniki in kanonizacija s strokovnega vidika pretresa pojme kanona in kanonizacije, hkrati pa v njuno neposredno bližino uvaja tudi nekatere nove, inovativne analitične pojme, na primer naslovnega kulturni svetniki, ob njem še pojem kulta in pojem kulturnega svetništva. In ena izmed predpostavk monografije je, da je vzpon kulturnih svetnikov, ki so se […]

Ars humana

Hvalnica delu

Ne zna vsak igrati na violino in tudi z znanostjo se ne more ukvarjati vsak; za to so potrebni talent, vztrajnost in veliko dela. Pravi raziskovalec je tisti, ki veliko, natančno in hitro dela. Tako je delo znanstvenika označil veliki hrvaški entomolog (žužkoslovec) Guido Nonveiller, naš akademik, trikratni doktor znanosti Jože Maček, o katerem je […]

Ars humana

Prostozidarstvo

Prostozidarstvo pogosto drami domišljijo, morda celo nejevoljo. Zakaj prostozidarske lože delujejo tako skrivnostno? To je le eno izmed vprašanj, na katero bo odgovoril zgodovinar dr. Matevž Košir, nikakor pa ne edino. Kaj je prostozidarstvo, kdaj se pojavi, kakšna je njegova morala, kaj pomenijo njegovi rituali, kdo so bili slovenski prostozidarji – to je še nekaj […]

Ars humana

Svetniki in svetništvo v življenju kristjana

V velikonočni oddaji Ars humana smo s prof. dr. Francetom M. Dolinarjem spregovorili o njegovi knjigi Vi ste luč sveta, ki prinaša duhovne podobe kandidatov za svetnike s slovenskega prostora, blažene in Božje služabnike. V monografiji je predstavljenih 33 svetniških zgledov: 13 svetnikov, ki so delovali v slovenskem prostoru, 7 blaženih, ki izvirajo iz slovenskega […]

Ars humana

Anton Sovre – portret

Komur je pod roko prišel prevod Sofoklejevega Kralja Ojdipa iz leta 1922, ve, da je to delo Antona Sovreta. Če je brskal naprej, je ugotovil, da gre za prevodni prvenec tega klasičnega filologa in prevajalca ter izvrstnega poznavalca slovenskega jezika. Poznajo ga tisti, ki so prebirali in še prebirajo besedila iz grške antike – Iliado, […]