Nova spoznanja o delovanju naših možganov spreminjajo naše samorazumevanje, toda iskanje odgovorov na velika človeška vprašanja, kot je denimo vprašanje svobodne volje, ni zato nič preprostejše
Živobarvne fotografije, ki ponazarjajo, kateri predeli naših možganov so ob določeni aktivnosti dejavni, so skorajda zaščitni znak sodobne nevroznanosti. Ta nam z veliko naglico ponuja nove in nove razlage o delovanju človeških možganov. Ta spoznanja pa ne poglabljajo le našega poznavanja fiziološkega ustroja centralnega živčnega sistema, temveč na novo postavljajo pred nas tudi vprašanja, s katerimi se že tisočletja ubada filozofija. Kdo sem na primer jaz, če pa se moji možgani odločajo na način, ki ga precej bolje od mene same poznajo tržniki, ki mi želijo nekaj prodati? Ali svobodna volja sploh obstaja? Filozofinja dr. Olga Markič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izpostavlja, da tudi nevroznanost ne ponuja dokončnih odgovorov. Toda nedvomno postavlja stara vprašanja v povsem nov kontekst. In to spremembo je pametno imeti pred očmi.
