Oton Župančič: Jerala

Satirični ep o umetnosti in umetniku. Radijska igra je pomembna tudi zaradi deleža, ki ga ima pri zvočni sliki glasba.

Oton Župančič
foto: https://commons.wikimedia.org

Satirični ep slovenskega pesnika, dramatika in prevajalca so na Radiu Ljubljana posneli v drugi polovici petdesetih let in je pomemben dokument o slovenski umetniški besedi tistega časa. Župančič v njem izpostavlja dva svetova – svet umetnika in umetnosti in tistega, ki mu v več oblikah nasprotuje: kot zamaščeni hedonist, ki mu je mar le telesno ugodje, kot apatični delavec, ki ne zmore videti dlje od svoje vsakdanje eksistence, kot samozavestni materialist, meneč se le za svoje materialno udobje, kot konzervativni estet, nenaklonjen živemu ustvarjanju, in kot vase zagledani genij. Vsak izmed njih predstavlja drugačen obraz Jerale, metaforo za danes še kako živo in aktualno nasprotovanje in nerazumevanje pomena umetnosti in kulture. Radijska igra je pomembna tudi zaradi deleža, ki ga ima pri zvočni sliki glasba.

Režiserka Maša Slavec
Tonski mojster Berto Murn
Glasbeni opremljevalec Marko Stopar

Bralec Slavko Jan
Jerala Pavle Kovič
Hudič Vladimir Skrbinšek
Glas živega Andrej Kurent
Glas mrtvega Stane Sever

Traja 25′ 15″
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1957