Turistične jame skozi pogled krasoslovke

Primer kraškega reliefa
foto: slideshare

Današnja tema bo o kraškem podzemlju, predvsem tistem, ki je že veliko let na voljo turistom. Letos bomo zaznamovali 200 let, odkar je domačin Luka Čeč po pričevanjih odkril notranje dele Postojnske jame. To pomeni tudi toliko let turističnega vpliva na občutljivi podzemni kraški svet. Na postojnskem Inštitutu za raziskovanje krasa (ZRC_SAZU) že dalj časa poleg številnih meritev spremljajo in raziskujejo tudi vpliv na jamski svet, ki ga povzroča turistični obisk. Tako bo letošnja junijska, že 26. mednarodna krasoslovna šola v organizaciji inštituta posvečena temi Turistične jame in znanost. Zanjo pa so se med drugim odločili tudi zaradi okrogle obletnice. Meritve na inštitutu že dalj časa koordinira dr. Stanka Šebela, znanstvena svetnica, po osnovni izobrazbi geologinja. Obiskali smo jo v Postojni.


1. IZRK ZRC SAZU je  skrbnik opravljanja koncesije v Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu. Že od leta 2009 v tej vlogi vsako leto pripravimo letno poročilo za MOP in koncesionarja Postojnsko jamo d.d. V obeh jamskih sistemih opravljamo strokovni nadzor rabe jam za turizem, klimatski monitoring in del biološkega monitoringa. Na podlagi rezultatov monitoringa predlagamo omilitvene ukrepe rabe obeh turističnih jam. V letu 2017 smo npr. na 15 mestih v Postojnskem jamskem sistemu merili temperaturo zraka in v urnih intervalih zračni tlak. Spremljamo klimatske razmere v turistično močno obremenjenih rovih in v manj obremenjenih. Povprečne letne temperature zraka v Postojnski jami od 2010 do 2017 kažejo trend naraščanja za lokacije Velika gora, Lepe jame v stranskem rovu, Lepe jame – ob turistični poti in Koncertna dvorana. Od leta 2014 do 2017 povprečne letne jamske temp. zraka (Velika gora, Lepe jame-stranski rov in Koncertna dvorana) naraščajo, medtem ko se povprečna letna temp. zraka nad Postojnsko jamo znižuje. V letih 2010 do 2017 pa narašča tudi število turistov na leto, kar je lahko dodaten vzrok za dviganje temperatur zraka v jami. Nasprotno pa Črna jama, ki je del sistema Postojnskih jam, in turistično mnogo manj obremenjena, že od leta 2014 kaže zelo stabilne klimatske pogoje.

V okviru spremljanja rabe jame je IZRK pripravil tudi smernice za omejevanje rasti lampenflore:

SMERNICE ZA OMEJEVANJE RASTI LAMPENFLORE

  • Nadaljuje naj se z odstranjevanjem lampenflore z raztopino vodikovega peroksida najbolje v obdobju, ko v jami ni veliko kapljajoče in mezeče vode.
  • Nanašanje pripravka naj bo zmerno, da se po nepotrebnem ne obremenjuje jamskega okolja.
  • Po tretiranju površin z vodikovim peroksidom je treba odstraniti mrtvo biomaso mahov in praproti.
  • Zlasti osvetljena mesta, kjer se ve, da je veliko jamskih živali, naj pred samim postopkom pregleda jamski biolog, ter živali prestavi v del jame, ki se ga ne bo tretiralo.
  • Evkladiolite naj se evidentira, lokacijo označi na karti ter o njihovi prisotnosti obvesti strokovnjaka, saj gre za botanično zanimivost.
  • Neposrednega osvetljevanja vodnih teles (npr. ponvice) naj se izogiba (npr. Lepe jame).
  • Prenehati oziroma zmanjšati intenzivnost osvetljevanja mest, ki so najbolj podvržena rasti lampenflore (npr. strop, Velika Gora).
  • Poiskati je treba tehnično rešitev za odstranjevanje lampenflore na težko dostopnih mestih, stenah in stropovih.
  • Vzpostavi naj se točke monitoringa lampenflore (načrt za 2017).
  • Opredeli naj se čas in intenziteto osvetljevanja jame po sektorjih (načrt 2017).
  • Dostop do Speleobiološke postaje zapirajo enojna vrata na senzor. Z namenom zmanjšanja vpliva zunanje klime bi bilo smiselno namestiti še dodatna vrata na senzor – tik pred profilom z lobanjo jamskega medveda.
  • Površine okoli svetil v Velikem domu so podvržene hitrejši kolonizaciji lampenflore (prisotnost aerosolov reke Pivke, daljši čas osvetljevanja) zato predlagamo, da se glede na vizuelno stanje na tem predelu, opravi še dodatno vmesno odstranjevanje lampenflore.

2. Dr.Stanka Šebela je slovenska predstavnica mednarodnega infrastrukturnega projekta v okviru Obzorje 2020, INFRADEV z naslovom EPOS IP-European Plate Observing System Implementation Phase [Evropski sistem opazovanja plošč – Faza implementacije]. Nosilec tega projekta (Obdobje trajanja: 1. 10. 2015–30. 9. 2019) je Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia (INGV), Italija. V projektu je 47 partnerjev, ZRC SAZU je eden od njih.

Glavni cilj projekta je dolgoročno delovanje in urejanje baz podatkov na področju seizmologije, geologije, geodezije in drugih sorodnih ved. Vloga ZRC SAZU je vezana na komunikacijo in diseminacijo projekta (WP 2 in 3) ter na koordinacijo in informiranje preostalih slovenskih organizacij v EPOS-u. EPOS je v fazi pridobitve statusa EPOS ERIC, katerega ustanovna članica bo tudi Slovenija. V maju 2018 ZRC SAZU v Ljubljani so-organizira dogodek »EPOS INFO-DAY in the Eastern Adriatic Area«, s pomočjo katerega naj bi se projekt EPOS razširil tudi na države Hrvaška, Srbija, BIH, Makedonija, Albanija, Kosovo, Malta in Ciper.