Rojstni dan umetnosti je poseben mednarodni radiofonski večer EBU skupine Ars acustica, z vsakoletnim slovenskim prispevkom programa Ars Radia Slovenija.

Luka Prinčič bo predstavil Requiem for No Future – Rekviem za prihodnost, ki je ni. Zvočni performans, improvizacija gradi na inspiraciji iz sodelovanja za vizualni performans Rekviem za prihodnost umetnice Maje Smrekar (Aksioma in LGL, 2016) in konkretni glasbi zanj (Kamizdat, 2016). Zadnjo inkarnacijo Rekviema bosta na podlagi pripravljene zvočne kompozicije v improvizirani nadgradnji izvedla Luka Prinčič (računalnik) in Urška Preis – rouge-ah (harfa, računalnik, elektronika).Dogodek bo izveden v javnem prostoru razvojnih umetnosti in kultur OSMO/ZA, ki ga je vzpostavil konzorcij mednarodno uveljavljenih umetniško/kulturnih nevladnih organizacij Zavod Projekt Atol, Zavod Delak in Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost.

Hkrati gre za dogodek s koreninami v šestdesetih, za dogodek mreženja. Robert Filliou je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti, s tem pa je pričel praznovanje rojstnega dne umetnosti. »Zaprite šole in tovarne!« je pozneje razglašal Filliou. »Naj se vsi ljudje najedo torte in naj ustvarjajo! Prihodnjič naj bo praznik dvodneven, naslednje leto še dan daljši, vse dokler ne bo vsak dan dan praznovanja umetnosti, in takrat bomo lahko vsi nadaljevali s svojimi življenji.« Filliou je umrl leta 1987, nekaj let pozneje pa se je skupina umetnikov odločila nadaljevati njegovo nenavadno gesto. Po vseh takrat razpoložljivih omrežjih so začeli širiti idejo o vsakoletnem praznovanju v čast umetnosti in udejanjati njegovo zamisel »večne mreže«, ki opozarja na zavedanje, da je umetnik del širše mreže delovanja tako umetniških kot drugih družbenih dejavnikov in akterjev. Fillioujevo zamisel je v zadnjem času prevzela tudi Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo umetnosti. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih – Haydn in Liszt –, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.

Mednarodna serija zvočnih dogodkov in prispevek programa Ars - Requiem for No Future Luke Prinčiča v produkcijskem prostoru osmo|za in v mednarodnem prenosu EBU

Rojstni dan umetnosti je poseben mednarodni radiofonski večer EBU skupine Ars acustica, z vsakoletnim slovenskim prispevkom programa Ars Radia Slovenija.

Luka Prinčič bo predstavil Requiem for No Future – Rekviem za prihodnost, ki je ni. Zvočni performans, improvizacija gradi na inspiraciji iz sodelovanja za vizualni performans Rekviem za prihodnost umetnice Maje Smrekar (Aksioma in LGL, 2016) in konkretni glasbi zanj (Kamizdat, 2016). Zadnjo inkarnacijo Rekviema bosta na podlagi pripravljene zvočne kompozicije v improvizirani nadgradnji izvedla Luka Prinčič (računalnik) in Urška Preis – rouge-ah (harfa, računalnik, elektronika).

Hkrati gre za dogodek s koreninami v šestdesetih, za dogodek mreženja. Robert Filliou je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti, s tem pa je pričel praznovanje rojstnega dne umetnosti. »Zaprite šole in tovarne!« je pozneje razglašal Filliou. »Naj se vsi ljudje najedo torte in naj ustvarjajo! Prihodnjič naj bo praznik dvodneven, naslednje leto še dan daljši, vse dokler ne bo vsak dan dan praznovanja umetnosti, in takrat bomo lahko vsi nadaljevali s svojimi življenji.« Filliou je umrl leta 1987, nekaj let pozneje pa se je skupina umetnikov odločila nadaljevati njegovo nenavadno gesto. Po vseh takrat razpoložljivih omrežjih so začeli širiti idejo o vsakoletnem praznovanju v čast umetnosti in udejanjati njegovo zamisel »večne mreže«, ki opozarja na zavedanje, da je umetnik del širše mreže delovanja tako umetniških kot drugih družbenih dejavnikov in akterjev. Fillioujevo zamisel je v zadnjem času prevzela tudi Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo umetnosti. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih – Haydn in Liszt –, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.

 

20:00 začetek mednarodne izmenjave zvočnih daril v radijskih prenosih – dogajanje prenaša program Ars

21:00 začetek dogodka v prostoru osmo|za

22:00 izvedba dela Requiem for No Future Luke Prinčiča, Urške Preis in Maje Smrekar v prostoru osmo|za

23:00 torta za Rojstni dan umetnosti v prostoru osmo|za

Luka Prinčič je glasbenik, performer in intermedijski umetnik. Ustvarja računalniško podprto elektronsko in eksperimentalno glasbo, potopitvene zvočne pokrajine, glasbo za oder in video. Izstopajoče je njegovo sodelovanje v plesnih projektih z avtorji, kot so Maja Delak, Matija Ferlin ali Maja Smrekar, z Majo Delak nastopa tudi v duu Wanda & Nova deViator. V zadnjem času je izdal odmevni plošči Requiem To The Future in Albatross EP in zaključil serijo avdiovizualnih performansov Razpoke vmesnika. Vodi Kamizdat, spletno založbo za raziskovalno elektronsko glasbo, v vsem tem, založniškem, raziskovalnem in ustvarjalnem delu ves čas razmišlja svojo vlogo v umetniškem družbenem sistemu.

Urška Preis “rouge-ah” je mlada glasbenica, izvajalka na harfi in vizualna umetnica. Študirala je na Ljubljanskem konzervatoriju za glasbo in balet, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, se dopoldnjevala v Listaháskóli Íslands, Reykjavík in Hochschule für Grafik und Buchkunst, Leipzig. He polovica projekta II/III (dva skozi tri) skupaj z elektronskim producentom Tinetom Vrabičem – Nitz. Kot solo glasbenica se je kalila na Leipziški avantgodbeni sceni in v zadnjih letih nastopala v Berlinu, Bambergu, Copenhagnu, Ljubljani in Reykjavíku. Spomladi 2018 izide njen solo prvenec pri spletni založbi Kamizdat.

Maja Smrekar je diplomirala na kiparskem oddelku na ljubljanski ALUO (2005) in AGRFT, kjer pa je magistrirala (2016) iz novih medijev. Vodila je različna sodelovanja, načrtovala umetniške koncepte in sodelovala v njihovih izvedbah – njen cilj je komunikacija preseka znanosti in umetnosti širši javnosti skozi preplet interaktivnih instalacij, performansov, delavnic, predavanj in besedil. Leta 2017 je prejela nagrado Prix Ars Electronica 2017 in Hybrid Art – Golden Nica. Maja Smrekar živi in dela med Ljubljano in Berlinom.

OSMO/ZA je javni prostor razvojnih umetnosti in kultur 21. stoletja za 22. stoletje, prostor združevanja umetnosti, znanost, tehnologije in humanistike, ki se bodo združile v novo znanje, ki še nima imena. Vzpostavil ga je konzorcij Zavod Projekt Atol, Zavod Delak in Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost. S prireditveno/razstavno dvorano, dvema produkcijskima sobama za gostovanje rezidenčnih umetnikov, strokovno knjižnico, čitalnico, dobro opremljeno delavnico ter različnimi delovnimi postajami, namenjenimi izobraževanju, razvoju prototipov in hekanju. Nahaja se v stolpnici Avtotehna, ki je bila zgrajena leta 1966 kot tehnološko najinventivnejša stavba mesta Ljubljana. Oblikoval jo je Edo Mihevc. Stolpnica stoji v osišču Ljubljane, ob severni vpadnici v ožje mestno jedro.

Primož Trdan