Ob primeru napovedane prodaje Hostla Celica in dogodkih, za katere še ne vemo, kako se bodo v zvezi s Celico razpletli, se odpirajo mnoga vprašanja v zvezi z razvojem mesta Ljubljana in prostorskim urejanjem. Celica je primer zgodovinskega pričevanja in žive kulture, z načinom delne »samooskrbe«, izpostavlja torej vrednote, ki bi lahko bile temelje zdravega mestnega jedra in prebivalcev v njem. Organiziranje Celice kot projekta, ki sega v zgodnja 90-ta leta, se v večji meri dogaja na način samoorganizacije, interesnega vložka ljudi (umetnikov, arhitektov, um. zgodovinarjev), ki pri tem sodelujejo in delujejo. Njihov angažma se širi v mesto na dveh ravneh – Celica kot srečevališče domačinov in Celica kot kraj srečanja tujcev z domačo živo umetnostjo in kulturo, in tudi reprezentativni prostor zgodovinskega spomina oživljenega skozi transformacijo iz zaprtega v odprti prostor.
Na tem primeru in z drugimi značilnostmi urbanega, čemur naj sledi razvoj mesta, se gradi razmišljanje o mestu, v katerem je kakovost bivanja glavni namen in cilj, kompleksnost različnih vidikov pa mora tkati homogeno celoto sestavljeno iz različnih interesov in organizacijskih oblik, ki so-delujejo v odprtem dialogu.
K pogovoru o tem temah smo povabili dr. Aidana Cerarja, Miloša Kosca in dr. Igorja Pribaca. Vabimo vas k poslušanju!
Ob primeru napovedane prodaje Hostla Celica in dogodkih, za katere še ne vemo, kako se bodo v zvezi s Celico razpletli, se odpirajo mnoga vprašanja v zvezi z razvojem mesta Ljubljana in prostorskim urejanjem.
Ob primeru napovedane prodaje Hostla Celica in dogodkih, za katere še ne vemo, kako se bodo v zvezi s Celico razpletli, se odpirajo mnoga vprašanja v zvezi z razvojem mesta Ljubljana in prostorskim urejanjem. Celica je primer zgodovinskega pričevanja in žive kulture, z načinom delne »samooskrbe«, izpostavlja torej vrednote, ki bi lahko bile temeljne zdravega mestnega jedra in prebivalcev v njem. Organiziranje Celice kot projekta, ki sega v zgodnja 90-ta leta, se v večji meri dogaja na način samoorganizacije, interesnega vložka ljudi (umetnikov, arhitektov, um. zgodovinarjev), ki pri tem sodelujejo in delujejo. Njihov angažma se širi v mesto na dveh ravneh – Celica kot srečevališče domačinov in Celica kot kraj srečanja tujcev z domačo živo umetnostjo in kulturo, in tudi reprezentativni prostor zgodovinskega spomina oživljenega skozi transformacijo iz zaprtega v odprti prostor. Na tem primeru in z drugimi značilnostmi urbanega, čemur naj sledi razvoj mesta, se gradi razmišljanje o mestu, v katerem je kakovost bivanja glavni namen in cilj, kompleksnost različnih vidikov pa mora tkati homogeno celoto sestavljeno iz različnih interesov in organizacijskih oblik, ki so-delujejo v odprtem dialogu. K pogovoru o tem temah smo povabili dr. Aidana Cerarja, Miloša Kosca in dr. Igorja Pribca. Vabimo vas k poslušanju!
