Iz pisma neznanemu poslušalcu: Kaj pa simfonični jazz?

Evropa je jazz najprej sprejela kot atraktivno ameriško glasbo. Pomembno pa je bilo, da so jazz sprejeli tudi skladatelji umetniške glasbe.

Evropa je jazz najprej sprejela kot atraktivno ameriško glasbo. Pomembno pa je bilo, da so jazz sprejeli tudi skladatelji umetniške glasbe. Jazz je navdušil umetnike, ki so v tej glasbi odkrivali možnost stilnega bogatenja, ki je dalo glasbi novo barvitost, pa tudi drugačen vsebinski okvir. Simfonični jazz je v Ameriki spojil dve kulturi stila; v Evropi so se tej glasbi priklonili na izviren način. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Kaj pa simfonični jazz?« bomo najprej predvajali: Koncert za klarinet in orkester Janeza Gregorca – solist je bil Joseph Sancho, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral David de Villiers. V oddaji bomo predvajali tudi dve deli belgijskega skladatelja Marca Matthysa: Kontraste v dveh stavkih in Štiri impresije. Igrali so: Sadi, vibrafon in bongose, Dirk de Caluwé, flavta, basovska flavta, Marc Matthys, klavir in Roland 6000 – električni klavir, Bart Denolf, bas, Tony Gyselinck, tolkala. Belgijskemu radijskemu filharmoničnemu orkestru je dirigiral Fernand Terby. Štiri impresije je kot solist predstavil še violinist Xavier Claeys. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.