Kako možgani združujejo zvočni in vidni živčni signal v pomen besed? Kje je pomen besed shranjen in kako pridemo do njega?
Znanost je pri tem vprašanju zelo omejena. Najprej zato, ker ne vemo kako možgani združujejo zvočni in vidni živčni signal v pomen besed. Drugi velik problem pa je, da ne vemo, kje je pomen besed shranjen in kako pridemo do njega. Velika težava je tudi, kako znanstveno in matematično opisati pomen besed, prof. dr. Jure Zupan, dolgoletni raziskovalec na področju računalniške lingvistike, pojasnjuje neulovljivost pomena besed za oblikovalce umetne inteligence.
Roboti bodo verjetno v bližnji prihodnosti lahko prodajali vstopnice in v omejenem obsegu svetovali ljudem tam, kjer lahko predvidimo vprašanja in odgovore. Na ta način lahko zelo dobro simuliramo pogovor, ki je razumljiv, točen in tudi jasen, pojasnjuje Zupan in izpostavlja program Eliza; ta je namreč lahko celo vodil psihoterapevtski pogovor. Deloval je tako, da je odgovore bolnika pretvoril v vprašanje.
Če je recimo bolnik rekel: “Boli me glava,” je robot preoblikoval njegov odgovor v vprašanje: “Zakaj menite, da vas boli glava?” In, ko je bolnik odgovoril: “Ker imam težke razmere doma,” je robot rekel: “Opišite mi te razmere.” Zanimivo je, da je bil računalniški program zelo preprost, vendar so ga nekateri bolniki sprejeli enako, kot da bi govorili z zdravnikom. Vseeno to ne pomeni, da je robot govoril inteligentno in razumel kot človek.
Čeprav roboti in računalniški programi lahko proizvedejo govor, ni jasno, kdaj bodo zmožni pravih pogovorov ali celo vodenja radijskih oddaj. Kako deluje človekova zmožnost inteligentnega razumevanja in zakaj se ljudje sploh razumemo, je namreč velika skrivnost. Od odgovora na to vprašanje je odvisno delovanje umetne inteligence, pa tudi to, kdaj robot pridobi zmožnost inteligentnega razumevanja jezika, kot ga ima človek.
Tudi, če bo robot nekoč spregovoril in razumel kot človek, pa je velik izziv kdaj bo spregovoril slovensko. Samo od nas bo odvisno, ali nas bodo preplavili roboti, ki bodo govorili angleško in kitajsko. Tukaj je slovenščina v slabšem položaju že zaradi slovarjev, saj ti ne vsebujejo 90 odstotkov besed v oblikah, kot jih uporabljamo Slovenci, je opozoril Zupan.
