Mussolini septembra 1938 ob vračanju od kostnice na kobariškem trgu. Med moškimi v postroju na desni je stal tudi Tigrovec Franc Kavs, ki bi moral izvršiti atentat.
foto: Goriški muzej
V zgodnji jeseni leta 1927 so se na Nanosu zbrali odločni predstavniki fašistične s strani italijanske države že prepovedanih slovenskih društev. Zakonitih poti za boj proti etnocidu t. i. ?drugorodcev? (allogeni v jeziku Kraljevine Italije) niso imeli več. Zgodba se je iztekla v osvoboditev in povojno priključitev delov mednarodno priznane italijanske republike k Jugoslaviji. Zgodbo o začetkih ?prvih protifašistov?, razmerjih s partizanskim bojem ter posebnostih upora primorskega ljudstva na italijanski in naši strani meje ter o povojni pozabi (tudi v šolskih učbenikih) osvetljujejo zgodovinarji dr. Milan Pahor (vodja odbora za pripravo proslavo Bazovice pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu), dr. Nevenka Troha in dr. Bojan Godeša z INZ ter dr. Mateja Režek iz ZRS Koper.
Zgodba o začetkih "prvih protifašistov", razmerjih s partizanskim bojem ter posebnostih upora primorskega ljudstva na italijanski in naši strani meje ter o povojni pozabi.
V zgodnji jeseni leta 1927 so se na Nanosu zbrali odločni predstavniki s strani fašistične italijanske države že prepovedanih slovenskih društev. Zakonitih poti za boj proti etnocidu t. i. “drugorodcev” (allogeni v jeziku Kraljevine Italije) niso imeli več. Zgodba se je iztekla v osvoboditev in povojno priključitev delov mednarodno priznane italijanske republike k Jugoslaviji. Zgodbo o začetkih “prvih protifašistov”, razmerjih s partizanskim bojem ter posebnostih upora primorskega ljudstva na italijanski in naši strani meje ter o povojni pozabi (tudi v šolskih učbenikih) osvetljujejo zgodovinarji dr. Milan Pahor (vodja odbora za pripravo proslavo Bazovice pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu), dr. Nevenka Troha in dr. Bojan Godeša z INZ ter dr. Mateja Režek iz ZRS Koper.
