Zavod svetega Stanislava med preteklostjo in sedanjostjo

Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska katoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Letos mineva 25 let od ponovne oživitve zavoda, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu predstavlja eno pomembnejših vlog.

 

dr. Roman Globokar in dijak Marko Debevec

 

Kratek zgodovinski pregled

Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič leta 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.

Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, leta 1941 pa nemška okupacijska vojska. Škofovi zavodi so postali koncentracijsko taborišče. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline, ki so jih kasneje izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.

Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, 31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi osnovna šola.

Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom.