Cerkvene bratovščine so se v Vzhodni cerkvi pojavile že v 4. stoletju, v Zahodni pa v zgodnjem srednjem veku. Poskušale so odgovoriti na življenjske potrebe članov kot je pomoč pri bolezni in smrti v družini ter vzgoja in šolanje pokojnikovih otrok, spodbujale pa so tudi različne pobožnosti in karitativno dejavnost. Kot so ugotavljali na nedavnem mednarodnem simpoziju, ki so ga pripravili pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, predstavlja raziskovanje cerkvenih bratovščin velik znanstveni izziv tudi za umetnostno zgodovino, saj se njihovo delovanje odraža tako v likovni umetnosti kot v širši kulturni zgodovini.
O delovanju in pomenu bratovščin se je s sodelavkama inštituta dr. Barbaro Murovec in dr. Mijo Oter Gorenčič pogovarjal Peter Frank.
