V prejšnji oddaji smo poslušali prvi del besedila Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa. V njem dr. Nenad Jelesijević razmišlja o manifestacijah nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik avtorja besedila ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavki za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije so zaznavni v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative, o čemer je bilo govora prejšnji teden, danes pa vas vabimo, da prisluhnete Jelesijevićevi obravnavi performansa drugič Simone Semenič.
Iskanje
