oddaja govori o tem, da smo bili med vojno za Slovenijo pripravljeni na vse. Tudi na morebitno zasedbo Ljubljane s strani JLA in uveljavitev neke vsiljene oblasti. To se na srečo ni pripetilo, saj je armada hitro razpadla. Tod, če bi se primerilo, bi strukture Teritorilane obrambe in tedanje milice začele gverilsko delovanje v mestu, za kar so imele skupaj kar okrog sto razpršenih tajnih skladišč orožja in streliva. Drugo, na kar so se pripravljeli pa so bile diverzantske akcij izpiod mesta z uporaba kanalizacijskega sistema, ki pod mestom vodi do vseh objetov, tudi do nekdanjih vojašnic JLA.
Kaj bi bilo, če bi bilo. Ni v navadi, da bi v oddajah ugibali, kaj bi bilo, če bi se nekaj dogodilo, kar se ni dogodilo. Pa vendar tokrat moramo to storiti, da prikažemo pripravljenost v Ljubljani na obrambo in pregon nasptronika tudi v primeru, če bi JLA ravnala drugače in z močno vojaško silo začasno zasedla Ljubljano.
Pri tem se bomo oprli na dve strateški odločitvi: na načrt in taktiko gverilskega pouličnega bojevanja, ki bi se oslanjalo na zaloge orožja in streliva in drugih bojnih sredstev iz skritih, tajnih in razpršenih začasnih skladišč po Ljubljani. In na uporabo načrta miniranja in napada na objekte JLA v mestu iz podzemlja; oziroma prek kanalizacijskega ali komunikacijskega sistema, ki pod mestom doseže vse vitalne objekte v mestu, tudi velike vojašnice tedanje JLA.
