Alojz Ihan je leta 1986 s pesniško zbirko Srebrnik kot meteor zasijal na literarnem nebu; zanjo je zasluženo dobil nagrado Prešernovega sklada. Pozneje je sicer objavil še nekaj odmevnih zbirk, tudi z Jenkovo nagrado nagrajeno Južno dekle (1995), toda Ihan se je bolj in bolj uveljavljal kot imunolog. Vendar se literarnemu ustvarjanju ni povsem odrekel – pisal je pripovedna dela (med drugim roman Hiša (1997)), predvsem pa eseje. Za Državljanske eseje (2012) je dobil še eno ugledno nagrado, Rožančevo. V esejih avtor spretno prepleta medicinsko znanje in premislek o etičnih vprašanjih, ne miži pa niti pred problemi sodobnega slovenstva. Z najnovejšo zbirko esejev Čas nesmrtnosti nadaljuje svojo izzivalno esejistiko s predstavitvijo krionike, nato pa kot poznavalec predstavi, kaj lahko naredi sodobna medicina za optimalno življenjsko dobo, kaj pa slehernik. Ta del knjige bo sodobnemu bralcu v korist pri vsakdanjem življenju, sklepni del pa je prispevek k premisleku o našem odnosu do smrti. Kajti premislek o nesmrtnosti je seveda tudi premislek o smrti, tudi o samomoru. Tako da avtor tudi v svoji najnovejši zbirki esejev ohranja značilnosti svoje vznemirljive esejistike. Več o tematiki zbirke bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Iskanje
