Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije, kadar filozofija seže na področje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnejšimi vprašanji estetike. Omenjena trditev pa ne drži v primeru enega najvplivnejših sodobnih filozofov Jacquesa Rancièra, ki v času, ko so zaradi žgočega političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti, posebno pozornost namenja prav preučevanju konkretnih primerov iz sveta umetnosti. Njegovo razmišljanje smo lani v okviru mednarodne konference Estetski režim umetnosti: Razsežnosti Rancièrove teorije lahko poslušali tudi v Ljubljani, takrat pa smo z njim posneli tudi pogovor, ki ga boste lahko spet poslušali v oddaji; pripravili sta jo Saška Rakef in Pia Brezavšček.
Iskanje
