Ars aktualno Flamski pisatelj Jeroen Olyslaegers, avtor knjižne predloge za film Wil, je obiskal Ljubljano

Ob trideseti obletnici diplomatskega sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo je bila v Kinodvoru enkratna projekcija filma Wil o dogajanju v Antwerpnu med drugo svetovno vojno – film je sicer na razpolago tudi na Netflixu. Režiser je Tim Mielants. Film z letnico 2023 je nastal po istoimenskem romanu flamskega pisatelja in dramatika Jeroena Olyslaegersa, ki ga Slovenci poznamo samo po knjigi z naslovom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda. To je prva knjige iz serije štirih romanov – tretja je Wil z letnico 2016. Tudi najuspešnejša, saj je Olyslaegers zanjo dobil štiri najprestižnejše flamske literarne nagrade, kar pomeni tudi velik prodajni uspeh, roman je preveden v več jezikov, po predlogi knjige pa je torej nastal film. Vendar dogodke o kolaboraciji flamskih policajev v Antwerpnu pod nemško zasedbo bralec doživlja drugače kot gledalec film. Zakaj, je Jeroena Olyslaegersa vprašala Tadeja Krečič. Prevode odlomkov pogovora s pisateljem bere Dejan Kaloper.

Ars aktualno 23. izdaja Festivala neodvisnega filma

Med 19. in 21. aprilom v Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 23. izdaja Festivala neodvisnega filma. V treh dneh bodo na njem prikazali štiri sklope slovenskih kratkih filmov, celovečerni film Gepack režiserja Žige Kukoviča, pa tudi izbor Zlatih filmov festivala UNICA 2023, v katerem so češki, španski, britanski in slovaški kratki filmi. Pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki festival organizira, so zapisali, da »gre za filmsko ustvarjalnost, ki svojega mesta ne išče znotraj prevladujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo«. Z Matjažem Šmalcem, direktorjem Festivala neodvisnega filma, se je pogovarjala Tina Poglajen.

Ars aktualno Festival dokumentarnega filma Visions du Reel (Vizije resničnosti) v Nyonu

Od petka, 12. aprila, v Nyonu v Švici, nedaleč od Ženeve, poteka že 55. festival dokumentarnega filma Visions du Réel (Vizije resničnosti), ki velja za enega osrednjih festivalov, posvečenih izključno dokumentarni filmski umetnosti v Evropi. Poročilo o festivalu, ki je letos prežet s filmi, ki se lotevajo vojnih tematik, je pripravila Petra Meterc.

Ars aktualno Prvi vtisi po odprtju slovenskega paviljona v Benetkah

V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.

Ars aktualno Blejsko srečanje PEN o Gazi in Ukrajini

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih čutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Sredina prva razprava je nosila naslov Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Osrednja naloga srečanja je oblikovanje resolucije o Gazi, podali pa bodo tudi izjavo o zgodovini ne ukrepanja na ruske napade na Ukrajino.

Ars aktualno Odprtje slovenskega paviljona Skrivnost vrta zate

V Benetkah se danes v okviru predogleda tamkajšnega umetnostnega bienala odpira slovenski paviljon. Ta bo prvič zgolj v javnem prostoru, s projektom Garden Secret for You oziroma Skrivnost vrta zate pa se predstavlja umetnica Nika Špan. Letošnji bienale bo pod vodstvom kuratorja Adriana Pedrose v ospredje postavil tujce in na to temo se odziva tudi naš projekt, ki pa tujost razume na nivoju umetniškega objekta. Naš paviljon bo v javnem prostoru Benetk deloval kot tujek pravi umetnica Nika Špan, ki je na fotografijo tega nenavadnega objekta med skulpturo in arhitekturo naletela na spletu in se najprej vprašala – kaj je to? V ospredju bo tudi tema nacionalnega paviljona. Ta sistem nacionalnih paviljonov je za beneški bienale značilen. Ker Slovenija stalnega paviljona nima, prostora v Arzenalu pa nismo uspeli pravočasno pridobiti, se letos predstavljamo malce izven obeh osrednjih prizorišč. V tej lokaciji in nenavadni tujosti objekta, ki bo v vlogi paviljona, pa se, tako kurator Vladimir Vidmar stikajo tudi naša pozicija v mednarodnem umetnostnem prostoru ter želje in pričakovanja glede predstavitve na bienalu. Garden Secret for You – Skrivnost vrta zate pa Vidmar opiše tudi kot nemogoči objekt – klet sredi mesta, v katerem kleti niso mogoče.

Ars aktualno Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist

V Ljubljani se je včeraj mudil Tariq Ali, britansko-pakistanski intelektualec in vplivni aktivist protestnega gibanja proti vojni v Vietnamu. Ali se je pred polno Linhartovo dvorano Cankarjevega doma pogovarjal s filozofom Srećkom Horvatom v sklopu večerov z naslovom Kritični kabaret, ki ga Horvat kurira s Patricijo Maličev. V pogovoru za naš radio je Ali komentiral dvoličnost mednarodne skupnosti do vojn v Ukrajini in Gazi in prizadevanja Slovenije in drugih držav za priznanje Palestine v primernem trenutku.

Ars aktualno Umrl je Gustav Gnamuš, občutljivi kolorist

V 83. letu starosti je umrl slikar Gustav Gnamuš, ki spada med najvidnejše predstavnike slovenskega abstraktnega slikarstva. Cenjen je bil predvsem kot občutljiv kolorist, za svoje delo pa je prejel tako Jakopičevo kot Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, a je Gnamuš barvo razumel manj mitološko. V zgodnejših delih je izhajal iz figuralike, a se je potem obrnil predvsem k raziskovanju sevanja in atmosfere barve ter odnosov med barvami in oblikami; njegove slike bi lahko označili tudi kot meditativne. Diplomiral je leta 1966 na ljubljanski likovni akademiji, kjer je pozneje bil tudi profesor za risanje in slikanje. Leta 2000 je bila v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled njegova retrospektiva, devet let pozneje pa še v Galeriji Murska Sobota. Gnamuševa umetnost zrcali avtorsko vsebino in svetovni nazor predvsem s svojo mirnostjo, je zapisal Jure Mikuž in še, da ima barva v njegovem delu sugestivno in hipnotično vsebino. Doživljanje slike naj bi umetnik nekoč primerjal z izkušnjo astronavta v kabini vesoljske ladje, izgubljene v brezsmernosti univerzuma. Ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2001 pa je Gustav Gnamuš spomnil tudi na staro modrost, da moramo, če hočemo dojeti nevidno, kolikor je le mogoče globoko prodreti v vidno.

Ars aktualno Ruth Beckermann: Premalo je osebja, premalo je jezikovnih tečajev, vsega je premalo

V Gradcu se je iztekla nova izdaja Diagonale – festivala avstrijskega filma, na katerem se je odvil tudi za slovenske ustvarjalce pomemben strokovni dogodek o možnostih boljše povezave med Avstrijo in Slovenijo, kar zadeva koprodukcije. Poudarek festivala je bila seveda na novi beri avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, festival je letos dobil tudi novo vodstvo.

Ars aktualno Ančka Gošnik Godec je vse od ustanovitve nagrade Riharda Jakopiča prva nagrajena ilustratorka

Na slovesnosti, ki jo je v sodelovanju z Moderno galerijo pripravila Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, so podelili nagradi in priznanji Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Za življenjsko delo so se poklonili 96-letni ilustratorki Ančki Gošnik Godec, med drugim avtorici podob v Muci copatarici in Treh botrih lisičicah. Vse od ustanovitve nagrade leta 1969 je to šele šesta nagrajenka in kot prva ilustratorka. Nagrado za opus zadnjih petih let so podelili slikarju in kiparju Juriju Kalanu, priznanji Riharda Jakopiča pa sta letos prejeli slikarka Tina Konec ter novomedijska sodobna umetnica Đejmi Hadrović.

Ars aktualno Reportaža ob zaključku Tedna slovenske drame

Zmagovalka 54. festivala Teden slovenske drame je predstava Mrakijada, uprizoritev v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Nine Rajić Kranjac. Prejela je Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa in nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca. Na festivalu, katerega v ospredju je bila tematika vojne, so podelili skupno 9. nagrad. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Iza Strehar za besedilo Nezakonske matere. Sklepno slovesnost festivala so začeli s pesmijo Če moram umreti, ki jo je je palestinski pesnik Refaat Alareer napisal le nekaj dni, preden je umrl med bombardiranjem Gaze.

Svet kulture Svetovni dan knjige in avtorskih pravic

Unesco je leta 1996 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Čeprav se praznovanje knjige povezuje z datumi smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara, ima 23. april tudi svetlejšo plat, saj si na ta dan v Kataloniji ob prazniku svetega Jurija že desetletja podarjajo vrtnice in knjige. Kako bomo svetovni dan knjige zaznamovali pri nas pa lahko slišite v oddaji, v kateri poročamo tudi o sklepnem koncertu Slovenskih glasbenih dnevov.

Jezikovni pogovori Na Hrvaškem raste zanimanje za slovenščino

Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).

Oder Marinka Poštrak: vizija, repertoarna politika, skrb za igralski ansambel; ob nagradi Vladimirja Kralja za življenjsko delo

Marinka Poštrak je gledališka ustvarjalka, dramaturginja, ki je v zadnjih dveh desetletjih in pol scela prenovila in odločilno zaznamovala Prešernovo gledališče Kranj. S svojo vizijo je tlakovala pot gledališču, ki živi, diha in se kritično angažirano odziva na družbo iz katere raste. Najsi bo to mesto Kranj, Slovenija, Evropa, svet. Njen mandat vodje umetniškega oddelka se je v Prešernovem gledališču pred dvema letoma iztekel. Na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame, je Marinka Poštrak prejela nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pred mikrofon smo jo povabili v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju pogovora o snovanju kritičnega gledališča, vetru demitizacije, igralskem ansamblu kot stebru in identiteti gledališča in še mnogočem. foto: Nada Žgank, osebni arhiv Marinke Poštrak

Kdo smo? Cistercijanski samostan v Stični

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

Esej na radiu France Papež: Popotovanja

Pesnik in pisatelj France Papež se je rodil 20. marca pred sto leti v Kotu pri Semiču, živel in ustvarjal pa je v Argentini. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo Zapisi iz zdomstva, v kateri opisuje težave izseljenstva in življenja emigrantov v novem okolju. Več let je bil urednik Meddobja, revije, v kateri je izšel njegov esej Popotovanja. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2015. ''Rad bi šel še v svoje kraje onstran Gorjancev – v semiške, ki jih stare knjige in karte imenujejo ''in Vineis'', pa – kot vedno – ni bilo mogoče. Poslovil sem se od Dolenjske s spominom na Frana Levstika, hkrati pa z zavestjo, da sta bili na dnu ustvarjanja naših literatov vedno iskrena narodna zavzetost in skrb za usodo slovenstva – skrb, ki je čas ne odnese.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz Belokranjske pisanice Danila Bučarja v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izbral jih je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka eseja Franci Moder, bralca Igor Velše in Maja Moll.

Ars humana "Zvezdnato nebo nad mano in moralni zakon v meni sta nedosegljiva" – Immanuel Kant 300 let pozneje

Immanuel Kant (1724–1804) je eden od osrednjih mislecev razsvetljenstva. Ta nemški filozof in oče moderne filozofije predstavlja prelomnico v zgodovini evropskega mišljenja, prelomnico, ki jo določa njegov sistem transcendentalnega idealizma. Znamenite tri Kritike – Kritika čistega uma (1781, prevod 2019), Kritika praktičnega uma (1788, prevod 1993) in Kritika razsodne moči (1790, prevod 1999) – in nekatera dela iz predkritičnega obdobja, pa tudi pozna dela, kot je na primer Spor fakultet – pri nas objavljen v knjigi z naslovom Zgodovinsko-politični spisi (2006) – , so pomembna in odmevajo še danes. In zakaj je Kant tako velik – o tem v pogovoru ob njegovem jubileju s prof. dr. Zdravkom Kobetom, profesorjem z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in prevajalcem Kantove prve Kritike. Foto: Wiki

S knjižnega trga Štucin, Debeljak, Phillips in Kovač

Jože Štucin: Mrak in zarja, Bine Debeljak: Radiografije, Angus Phillips in Miha Kovač: Je to knjiga?. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Majda Travnik Vode in Iztok Ilich.

Svet kulture Vtisi z beneškega bienala

V tokratnem Svetu kulture smo zbrali nekaj vtisov s 60. beneškega umetnostnega bienala, ki je v soboto odprl svoja vrata. Ob odprtju so podelili tudi nagrade. Nagrado za najboljše delo na osrednji razstavi, ki poteka pod naslovom Tujci povsod, je dobil novozelandski umetniški kolektiv Mataaho Collective. Nagradili so tudi avstralski paviljon, ki ga je zasnoval aboriginski umetnik Archie Moore. Več pa v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kateri znameniti filozof se je rodil pred tristo leti.

Eppur si muove - In vendar se vrti Zmagovalke in poraženke širitve EU 2024

Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške. Evropski voditelji so zatrdili, da je širitev najboljša situacija za vse udeleženke, zato nas je zanimalo, kaj so pridobile po veliki širitvi pred dvema desetletjema. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pogled v znanost Svetovni dan dreves - pomen in namen

Na predlog Svetovnega gozdarskega kongresa l.1971, da se 28. junij obeležuje kot Svetovni dan dreves, na predlog FAO, Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo pa 21. marec kot Mednarodni dan gozdov, se je skozi desetletja izpostavila odločenost s stanjem gozda povezanimi ustanovami o pomembnosti ohranjanja tega poleg oceanov in morij drugega za biološko ravnovesje okolja pomembnega naravnega pojava. Na različnih koncih sveta povečini obeležujejo dan dreves v času rasti po hladnejšem letnem času. Na severu je to zdaj spomladi, na jugu pa po našem štetju časa v jesenskem obdobju. Nemara niso toliko pomembni datumi kot samo zavedanje o ključni vlogi gozdov pri vzpostavljanju neprestane reprodukcije naravnih habitatov, poraslih z drevesi. Eden od drevesom namenjenih dnevov naj bi bil tudi 27. april, vsem pa je skupna krepitev zavedanja o ključni vlogi dreves in tako tudi gozdov za vzdrževanje biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih procesov v okolju. Redni profesor z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski Biotehniški fakulteti dr. Robert Brus nas bo spomnil na pomen dreves in gozda in na namen obeleževanja njihove vloge. FOTO: V državi premoremo tudi 13 pragozdov, eden od njih je Krokar na Kočevskem VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Starodavni_prvobitni_bukovi_gozdovi_Karpatov_in_drugih_delov_Evrope#/media/Slika:Kočevsko21.JPG

Kulturna panorama Beneški bienale in srečanje PEN na Bledu

V Kulturni panorami tokrat o jubilejnem, 60. beneškem bienalu, povzemamo pa tudi vtise s 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Obiskali smo literarni festival 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru in prisluhnili gostu Kritičnega kabareta Cankarjevega doma pakistansko-britanskemu intelektualcu Tariqu Aliju. Izpostavljamo še jubilej mariborske Foto galerije Stolp. Avtorji prispevkov: Iza Pevec, Aleksander Čobec, Tamara Zupanič Čučnik, Urban Tarman, Brigita Mohorič; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez, redaktorica: Tina Kozin.

Zborovska glasba Zborovska glasba

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Koncertni dogodki na tujem Inmo Yang in Simfonični orkester Finskega radia

Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 31. januarja v Glasbenem centru v Helsinkih vodil Sakari Oramo. Na začetek programa je bil uvrščen lirični in neoklasicistični Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel južnokorejski violinist Inmo Yang, zmagovalec Sibeliusovega violinskega tekmovanja leta 2022. Simfonije, ki so jih sestavile ženske, so v zgodovini glasbe nekoliko redke. Simfonija v fis-molu Dore Pejačević je zgodovinsko pomembna tudi v nečem: gre za prvo hrvaško simfonijo.

Slovenski solisti Janja Brlec: "Vedno tekmuješ sam s sabo, ne z drugimi, to se mi zdi najboljša miselnost poti k uspehu."

Citrarka Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Izdala je dve plošči, Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo od baroka do sodobnosti.

Skladatelj tedna Glasbena panorama Madžarske, 2. del

Ferenc Farkas velja za starosto madžarske klasične glasbe. Bil je dolgoleten profesor na Glasbeni akademiji Franza Liszta, v tridesetih je vodil eno izmed raziskovanj madžarske tradicijske glasbe in zbiral ljudske pesmi. Zavedal se je pomembnosti dela, ki sta ga v tem času že opravljala Bartok in Kodaly. Njegov opus, ki zajema več kot 700 del, je temeljil na madžarski, pa tudi italijanski glasbeni tradiciji, ki jo je znal svojevrstno vključiti v svoje skladbe.

Koncert evroradia Schulhoff, Beethoven in Schmidt

Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Orkestrska glasba Demetrija Žebreta

Demetrij Žebre je pri Slavku Ostercu študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli posegal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.

Nove glasbene generacije TEMSIG 2024

Med 4. in 21. marcem je potekalo 53. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki se je v četrtek, 28. marca 2024, sklenilo s podelitvijo nagrad in priznanj letošnjim najvišje uvrščenim glasbenikom. Na slavnostnem koncertu prvonagrajencev v Škerjančevi dvorani ljubljanskega konservatorija so nastopili izbrani predstavniki vsake tekmovalne discipline. Nekateri bodo zaigrali tudi v oddaji, obenem pa bomo našteli vse prvonagrajence posameznih diciplin in kategorij.

Medenina in patina Ansambel Tubium/drugič

končujemo kratek sklop niza MEDENINA IN PATINA, posvečen japonskem kvartetu tub in evfonijev Tubium in izvirnemu japonskemu sporedu za to zasedbo – glasbo, zloženo posebej za njih. Na sporedu Esmeralda za kvartet tub in Evfonijev Satošija Yagisawe, Lusus Akira Tode in Kvartet Masamičija Amana.

Ženske v svetu glasbe Skladateljica in pianistka Cécile Chaminade: klavirska glasba in samospevi

Kot ena prvih glasbenic je že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemala.

Skladatelj tedna Glasbena panorama Madžarske, 1. del

Ernő Dohnányi je bil skladatelj, pianist in dirigent. Rodil se je leta 1877 na ozemlju današnje Bratislave. Glasbe se je naprej učil s svojim očetom - profesorjem matematike in amaterskim violončelistom, pri enajstih pa je začel obiskovati ure Carla Forstnerja, ki je bil organist v lokalni kapeli. Pri sedemnajstih je Dohnanyi odšel v Budimpešto in opravil sprejemne izpite za študij na Akademiji za glasbo Franza Liszta. Klavir je študiral pri pianistu Istvánu Thománu, ki je bil najljubši Lisztov učenec, kompozicijo pa pri Hansu von Koesslerju, velikem oboževalcu Brahmsa. Velik vpliv Liszta in Brahmsa je mogoče zaslediti tako v pianistični igri Dohnanyija kot v njegovih skladbah.

Dan pred koncertom Violinski koncert Janeza Matičiča

O mojstrskem pisanju, obliki, plasteh in dvojnostih Violinskega koncerta (1979) skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022) se pred izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Stevenom Loyem pogovarjamo s solistko, violinistko Lano Trotovšek in muzikologom Gregorjem Pompetom.

Jazz avenija John Zorn in Masada

Pred bližnjim koncertom New Masada Quarteta bomo predvajali skromen izbor posnetkov Johna Zorna z zasedbo Masada in posnetka, ki sta nastala prav v Ljubljani. John Zorn je Newyorčan in letnik 1953, septembra letos bo najbrž spet delovno praznoval sedemdesetletnico. Njegov glasbeni opus je tako obširen in raznolik, da kar težko verjamemo, da ga je zmogel en sam človek. Je skladatelj, saksofonist, aranžer, producent, založnik, producent, vodja založbe Tzadik, organizator, aktivist, podpisan pod več kot stotimi samostojnimi ploščami.

Samo muzika Saksofonist, tolkalec in glasbeni pedagog Braco Doblekar

Braco Doblekar letos praznuje osemdesetletnico, posvetili mu bomo tudi današnjo oddajo. Doblekar je poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Braco je tudi saksofonist, tolkalec, vokalist in aranžer. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Generals, September, Srce, Na lepem prijazni, Jugoslovenska Pop Selekcija, pa najbolj popularna in odmevna – še danes si marsikdo požvižgava njihove skladbe – Hazard. V zadnjih letih se posveča predvsem jazzovskemu ustvarjanju, delu z mladimi zanesenjaki in vodenju in aranžiranju za big band.

Jazz Ars Pihalec Emil Mangelsdorff

V nocojšnji oddaji bomo predstavili glasbeno ustvarjanje nemškega pihalca Emila Mangelsdorffa. Igral je jazz na alt in sopran saksofonu, flavti in klarinetu ter tudi komponiral in aranžiral. Mangelsdorffa je sprva navdihoval predvsem swing, pozneje pa tudi bebop, cool in tudi fusion. Leta 1964 je napisal priročnik za igranje saksofona.

Tretje uho Robert Jukič - Za sosednjo mizo

Jukič je še veliko več kot samo kontrabasist. Je tudi komponist in pesnik, pa tudi producent. Predvsem pa neumoren iskalec novega.

Jazz session Artur Tuźnik Sextet - EBU koncert

Poljski nacionalni radio je januarja 2023 posnel koncert mednarodne zasedbe, ki jo vodi pianist in skladatelj Artur Tuźnik. Poleg njega so zaigrali še: • Ned Ferm, tenor saksofon • Tomasz Dabrowski, trobenta • Mads Hyhne, pozavna • Anders Christensen, kontrabas • Simon Olderskog Albertsen, bobni

Orkestralni jazz Stan Kenton - Kenton In Hi-Fi

Orkester Stana Kentona velja za enega najbolj inovativnih v zgodovini jazza. Svojo glasbo je poimenoval “Progressive Jazz” - progresivni jazz. V 40-ih letih 20.-ga stoletja pa so njegovo glasbo imenovali tudi "The Wall of Sound" – stena zvoka.

Jazz avenija Saksofonist in skladatelj Rick Margitza

Oddajo bomo namenili glasbo saksofonista in skladatelja Ricka Margitze. Po kar 15-letnem premoru je lani izdal nov album Sacred Hearts, posnet z veliko zasedbo, katere osnova je njegov pariški kvartet. Globoko osebna plošča povzema številne osebne tragedije in travme, ki so prizadele glasbenika v zadnjem desetletju ter je posvečen prijateljem in glasbenikom, ki so se v tem obdobju poslovili za vedno. Glasba na njej je kljub vsemu optimistična in živahna.

Samo muzika Srce šansona

21. aprila bodo na odru ljubljanske Drame v sklopu cikla Ars in Drama, ki ga prireja naš radijski program, nekateri naši najboljši pevci in pevke interpretirali skladbe slovenskih avtorjev. Zvrstila se bo cela plejada slovenskih vokalistk in vokalistov - Ana Bezjak, Metod Banko, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Tomaž Hostnik, Andraž Hribar, Aleksandra Ilijevski, Jure Ivanuša, Jadranka Juras, Matija Krečič, Alma Kužel, Bossa De Novo, Nina Strnad, Janez Škof in Jurij Zrnec. V današnji oddaji bomo poslušali skladbe izvajalcev, ki bodo zapeli na prireditvi Srce šansona.

Jazz Ars Sejem JazzAhead v Bremnu 2024 – nizozemske in nemške zasedbe

V Bremnu vsako leto pripravijo večere nemškega, evropskega in svetovnega jazza ter jazza vsakokratne gostujoče države. Nocojšnjo oddajo bomo namenili nekaterim izvajalcem, ki se bodo predstavili občinstvu, glasbenim promoterjem in kritikom iz Nizozemske in Nemčije. Slišali bomo naslednje izvajalce: bobnarja Guya Salamona, Marmoucha Orchestra, basista Alessandra Fongara, saksofonista Tineke Postma in Bena van Gelderja, zasedbo Masaa in pianistko Julio Kadel.

Orkestralni jazz Delfeayo Marsalis - Jazz Party

Do danes so izdali tri albume, Uptown On Mardi Gras Day, Make America Great Again in Jazz Party. Igrajo glasbo iz New Orleansa, jazz, soul in še marsikaj.

Samo muzika Trobentač Tomaž Gajšt

V današnji oddaji bo glavni solist v prav vseh skladbah trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt je Štajerc, Mariborčan in letnik 1985. Doštudiral je trobento na jazzovskem oddelku graške univerze za glasbo pri mag. Edvardu Holnthanerju. Zaradi njegove vsestranskosti in gibke prilagodljivosti vsem žanrom Gajšta zelo radi povabijo k sodelovanju tako jazzovske zasedbe kot tudi različni izvajalci popularne glasbe. Gajšt velja za enega najboljših slovenskih trobentačev v zadnjem obdobju. Odlikujejo ga izreden občutek za muziciranje, poosebljanje vsakega izvedenega dela ter odlična interpretacija. V četrtek, 11. aprila bo v Siti teatru koncert avtorske glasbe Tomaža Gajšta za matični Big Band RTV Slovenija.

Radijska igra William Shakespeare: Ves ta svet je oder, 2. del, Ljubezen

V recitalu izbora monologov in sonetov odzvanja Shakespearjeva pretanjena ubeseditev čustvenih stanj, hrepenenj in premislekov o medčloveških odnosih. Še vedno močna prisotnost Shakespearjeve dramatike na svetovnih, pa tudi slovenskih odrih priča o večno aktualnem iskanju novih pomenov, konceptov in premislekov o enigmatičnem opusu velikana angleške in svetovne renesanse. Režiserka in prirejevalka: Gabrijela Lučka Gruden Prevajalci: Matej Bor, Janez Menart, Oton Župančič Prirejevalec: Jože Javoršek Tonski mojster: Branko Kosi Glasbena oblikovalka in izvajalka glasbe – pianistka: Vesna Zuppin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor februarja 1993

Radijska igra Matjaž Jarc: O čem govorijo ptice

Umetniška zvokovna raziskava vzporeja razne melodije ptičjih napevov z znanimi skladbami iz svetovne zakladnice klasične glasbe. Posebna radijska igra ob svetovnem dnevu Zemlje spodbuja k premisleku in pozornosti do živih bitij, ki poleg nas živijo na našem planetu. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Bioakustik: dr. Tomi Trilar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Glasbenika: Boštjan Gombač in Nataša Hren Napovedovalec: Aleksander Čolnik Bralca: Nadja Jarc in Igor Velše Lektorica: Suzana Köstner Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2009.

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 3 – Za koga se borimo?

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v ospredje postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V tretjem delu smo priča trku ravnatelja, poveljnika in vojaka ob pregledu na cestni blokadi. V zmedenosti zaradi pozabljenih dokumentov postane srečanje bolj zlovešče, ko se potencialno opitemu ravnatelju zazdi, da je v jarku opazil eno izmed deklic 8. razreda svoje šole. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Ravnatelj – Matija Vastl Poveljnik – Primož Bezjak Vojak – Stane Tomazin Mila – Špela Lovrec Glas iz radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto februarja 2024.

Radijska igra Tone Peršak: Aprilska sonata

Ekspresivna problemska drama iz treh generacij protagonistov – starca, njegove spremljevalke in pomočnice ter starčeve vnukinje, pesnice – lušči mišljenjska nasprotja, ki se iz duhovnih svetov treh različnih rodov prenašajo v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Pravzaprav

Avtor nam v mojstrskem slogu kratkih stavkov predstavlja čustveno stanje mladega zakonskega para, ki se ové svoje odtujenosti in poskuša najti rešilno skupno točko. Radijska impresija je zavzeta kritična podoba sodobnega urbanega življenja. Kratko radijsko igro posvečamo Željku Hrsu, prejemniku igralske nagrade Marije Vere za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2011.

Radijska igra Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav

Povest o hudomušnem gorskem izzivu je leta 1907 napisal eden prvih slovenskih planinskih pisateljev Janko Mlakar. Posnetek te zabavne radijske igre je nastal leta 1954 in je eden najstarejših posnetkov v našem radijskem arhivu, na njem pa so se ohranile igralske kreacije legendarnih slovenskih gledaliških umetnikov. Bo šegavemu Trebušniku uspelo osvojiti najvišji slovenski vrh? Režiser: Tugomir Tory Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Andrej Dobrin Matevž Trebušnik – Janez Cesar Janko Mlakar – Slavko Švajger Funtkova Ivanka – Ančka Levar Bogatajev Tone – Pavle Kovič Jakob Aljaž – Jože Zupan Oskrbnik – Ludvik Pečar Pastir – Janez Sever Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1954

Radijska igra Cvetka Bevc: Presenečenje

Protagonistke na proslavljanju obletnice mature čaka nekaj presenetljivih novic in izpovedi, ki začetno banalno premlevanje prehojenih življenjskih poti sprevržejo v trpko spoznanje minljivosti. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anita – Violeta Tomić Milena – Vesna Pernarčič Vanesa – Stannia Boninsegna Ferdo – Gregor Zorc Vasja – Boris Kerč David – Vojko Zidar Uredništvo igranega programa Posneto v studiiih Radia Slovenija marca 2007

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 2 – Evo, punci, grem

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri tem pa v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, v katerih je preživetje vsak trenutek vprašljivo. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V drugem delu šestdelne igre tri ruske najstnice čakajo ukrajinske vojake, s katerimi so se zapletle v ljubezenska razmerja. Njihov dialog, dokler jih čakajo, razkriva, da gre za razmerja različnih motivov in vzrokov, nepreklicno pa jih spremljajo tudi nujnost preživetja ter konflikti s sovrstniki in družbo. Zadnjo, ki ostane na klopi, pride iskat babica, to pa sproži buren dialog, ki razkriva različne poglede na sovražno stran. Gre za moč najstniških iluzij in nemoč starejše generacije, da bi obvarovala mlade pred tveganjem zlorabe, prikrite prostitucije in življenjske resničnosti same. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Prva – Eva Pečnik Druga – Petra Kodba Tretja – Špela Lovrec Ženska – Vesna Jevnikar Produkcija uredništva igranega programa. Posneto leta 2023.

Radijska igra Žanina Mirčevska: Hočem življenje kot na filmu

Zgradba radijske igre prevzema pripovedni način filmskih kriminalk z akcijo, izsiljevanji, ljubezenskim trikotnikom, hkrati pa s sklepnim nepričakovanim dejanjem izraža tudi zgroženost nad takšnim svetom. Režiser: Vladimir Jurc Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Viktorija – Maja Blagovič Maksim – Aleš Valič Pipi – Primož Forte Riki – Romeo Grebenšek Receptor – Vladimir Jurc Radijski voditelj – Janez Martinčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiu Radia Slovenija novembra 2007.

Kratka radijska igra Mike Van Graan: Ko lastovke jokajo

Igra se osredotoči na dialog med humanitarnim prostovoljcem iz Kanade in južnoafriškim vojakom teritorialnega sestava, ki Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem pogovoru avtorju uspe razkriti absurdnost razmerja med razvitim, s kapitalom nakopičenim Zahodom, ter najrevnejšimi deli sveta, kjer domačini ob nemoči proti velikim korporacijam pravico vzamejo v svoje roke. Kratko radijsko igro posvečamo Sašu Tabakoviću, prejemniku nagrade »Duša Počkaj« za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiserka: Špela Kravogel Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Charles – Saša Tabaković Vojak – Aljaž Jovanović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

Radijska igra Indira Buljubašić, Ismir Hero, Edis Kolar, Fuad Serdarević, Midhat Karić, Selma Catović Hughes, Belma Cuzović, Ena Kukić, Nick Teunissen: Predor rešitve

Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora. Radijski dokumentarec na program uvrščamo ob 32. obletnici začetka obleganja Sarajeva. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje

Vabimo vas, da prisluhnete evangeličanskemu bogoslužju. Vodi ga evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

Sledi večnosti Z Mihaelo Kastelec iz skupnosti Emanuel o pripravi na zakonsko zvezo

Pomladni čas je tudi obdobje porok. Ustaljena praksa je, da škofijske in redovne službe organizirajo tečaje za pripravo para na zakrament svetega zakona. Tudi v okviru skupnosti Emanuel izvajajo pripravo na zakon; med drugim jo skupaj s svojim soprogom med drugim vodi mag. Mihaela Kastelec. Kdo so udeleženci priprave na zakon, o čem se pogovarjajo na pripravah in kaj pomeni dobra priprava na zakonsko zvezo, zakaj jo param priporoča, ali se zgodi, da par skozi pripravo ugotovi, da nista za skupaj?

Sedmi dan Judovska pasha

V oddaji Sedmi dan bomo govorili o judovskem prazniku pasha. Gre za pomemben praznik, pri katerem se Judje spominjajo osvoboditve iz egiptovskega suženjstva, o kateri poroča Stara zaveza. Tudi Jezus je pri zadnji večerji obhajal pasho, zato ji pravimo kar judovska Velika noč. Zakaj je simbol praznika nekvašen kruh, kaj je seder in kako se sploh obhaja pasho boste lahko izvedeli v pogovoru z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem ml.

Musica sacra Na nedeljo Dobrega pastirja - z glasbo J.S. Bacha

Skladatelj se je s svojo glasbo vse svoje življenje zahvaljeval Bogu, kljub težavam, ki so ga vseskozi pestile. Kantato Jaz sem dobri pastir je ustvaril leta 1725, v Leipzigu; letos torej mineva okroglih 300 let od njenega nastanka, kantato Hvalite Boga v njegovih kraljestvih pa leta 1730, prav tako v Leipzigu. Obe slavita božjo dobroto in usmiljenje ter globoko predanost Bogu, sklepni koral druge pa vodi do fugirane aleluje, ki je vedno izraz velikonočnega veselja.

Bogoslužje Prenos maše iz Šentruperta na Dolenjskem

Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Jakob Trček. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.

Sledi večnosti s. Ana in kaplan Janez Pavel Šuštar: Pomagava si, drug drugega tudi tolaživa

V tednu molitve za duhovne poklice v Katoliški cerkvi v Sloveniji s. Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka, in kaplan v župniji Ig Janez Pavel Šuštar, sestra in brat, o božjem klicu za duhovni poklic. V današnjem času ni ravno prav pogosta odločitev, kaj šele da bi iz iste družine dva otroka stopila na pot duhovnega poklica. Ali bi še enkrat sprejela odločitev za duhovni poklic, kaj mlade kristjanke in kristjane odvrača od redovništva in duhovništva, pa kakšnih predsodkov in opazk sta deležna od posameznikov, kaj bi morda spremenila v Cerkvi, pa tudi o tem, kako ostajata povezana.

Sedmi dan Umetna inteligenca in religija

Tematika umetne inteligence je v zadnjem času zelo pomembna. Kaj sploh to je in kako vpliva na naše vsakdanje življenje in aktivnosti, ter k čemu nas spodbuja? Kako iskati stečišča, med to vrsto inteligence in kakšen vpliv ima na teologijo in Cerkev? O tem z profesorjem dr. Bojanom Žalcem.

Musica sacra Pascha nostrum - Kristus, naše velikonočno Jagnje

Pascha nostrum je velikonočna hvalnica, ki se poje ali moli v velikonočnem času, vse do binkošti. Besedilo je sestavljeno iz različnih verzov Svetega Pisma. V anglikanski cerkvi se jo izvaja pri jutranjih molitvah, pri bogoslužju pa jo lahko srečamo v vseh dneh velikonočnega časa. Prisotna pa je seveda tudi v uglasbeni obliki – v gregorijanskem koralu in glasbi različnih glasbenih ustvarjalcev.

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote iz stolne cerkve svetega Nikolaja

Na prvo nedeljo po veliki noči, na nedeljo Božjega usmiljenja, prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti. Mašuje župnik Goran Kuhar. Poje Zbor Sv. Nikolaja pod vodstvom ToMija Bušinoskega.

Musica sacra Mistične pesmi in Festival Te Deum Ralpha Vaughana Williamsa

Pet mističnih pesmi je kompozicija angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, ki obsega štiri pesmi iz zbirke The Temple: Sacred Poems, valižanskega pesnika in anglikanskega duhovnika Georga Herberta, z vsebino pa se dotika tudi največjega krščanskega praznika – to je velike noči. Enako velja za Festival Te Deum, čeprav ga je skladatelj namenil za kraljevo kronanje.

Sedmi dan Adventistični pastor Zmago Godina o božjem sočutju

Adventistični pastor iz Maribora in predsednik Slovenske krščanske adventistične cerkve mag. Zmago Godina govori o delovanju povelikonočnega božjega usmiljenja. So kristjanke inkristjani v praksi nosilci sočutnih bližin, upanja in ljubezni?

Literarni nokturno Franjo Frančič: Knjige so ženske

Pisatelj Franjo Frančič v zbirki kratkih proznih besedil, mogoče celo pesmi v prozi, s pojmi in motivi iz literarnih del slovenskih in tujih avtorjev vabi k branju. Svetovni dan knjige je pravšnja priložnost, da jim prisluhnemo. Igralec: Branko Jordan, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Alma Kužel, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Produkcija: 2015

Literarni večer Claude Esteban: Razpostava vrta in telesa

Francoski pesnik Claude Esteban se je rodil 26. julija 1935 španskemu očetu in francoski materi. Pripadnost različnima kulturama je močno zaznamovala njegovo poezijo. Dvojnost, ki jo je čutil v sebi, je delno pomiril tako, da je svoje pesmi pisal v francoščini ter v francoski jezik prevajal špansko govoreče pesnike, kot so bili Octavio Paz, Jorge Luis Borges in Federico Garcia Lorca. V zbirki "Razpostava vrta in telesa", ki je izšla leta 1983, v kratkih, skorajda aforističnih pesmih v prozi raziskuje razmerja med živo in neživo naravo ter človekovo mesto pri tem, vse v luči zavedanja o svoji lastni smrtnosti, ki je bila morda osrednja pesnikova obsesija. Prevajalec: Aleš Berger, interpret: Marko Mandić, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2011.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 37/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretka: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Ciril Zlobec: Čeprav nam jih življenje sproti ruši

Pesnik, pisatelj, politik, prevajalec, nekdanji radijski sodelavec in partizan Ciril Zlobec je pogosto upesnjeval osebne izkušnje. Tako tudi v pesniški zbirki V viharjih in zavetrjih srca (2007), tudi v pesmi Čeprav nam jih življenje sproti ruši. Toda čeprav je življenjska preizkušnja huda, pesnik vztraja. Posnetek je nastal med snemanjem oddaje Izšlo je.

Literarni nokturno Umberto Saba: Pomlad in druge pesmi

"Pomlad, ki mi nisi všeč, o tebi / hočem reči, da za vogalom neke ceste / tvoja napoved me je ranila kot / rezilo ... " Prevajalka Jolka Milič, igralca Vesna Jevnikar in Marko Mandič, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser Igor Likar. Posneto leta 2010.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 36/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Barbara Korun: Ker misliš, da mogoče le ni

Pesnica Barbara Korun je leta 2011 pri Apokalipsi objavila pesniško zbirko Pridem takoj. Istega leta je zanjo dobila Veronikino nagrado in jo predstavila v oddaji Izšlo je. Med drugim je prebrala tudi pesem Ker misliš, da mogoče le ni.

Literarni nokturno Robert Bly: Lovec

Pesnik in prevajalec Robert Bly (1926–2021) predstavlja enega izmed vrhov sodobne ameriške poezije, z njim je razcvet doživela tudi ameriška poezija v prozi. Njegove pesmi v prozi zaznamujeta na videz preprost jezik in skoraj plastičnost, s katero avtor podaja izseke vsakdana. A že njihov meditativni ritem in refleksija, ki jih obdaja, dajeta slutiti, da avtorja bolj kot površje opisanega prizora zanima nekaj drugega, namreč kompleksnost sveta, ki se svetlika tudi iz njegovega najmanjšega drobca. Izbor Blyjeve poezije je narejen iz knjige Segati k svetu. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Jože Valentič; interpret: Uroš Maček; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Nejc Zupančič; posneto leta 2013.

Literarni portret Zofia Nałkowska: Choucas - Internacionalni roman

Poljska pisateljica, publicistka in dramatičarka Zofia Nałkowska je bila ena osrednjih osebnosti poljske književnosti med obema vojnama. Rodila se je leta 1884 v intelektualni družini v Varšavi. V prvem ustvarjalnem obdobju je izhajala iz poljske moderne, zlasti simbolizma, in se je ukvarjala predvsem s psihološko upodobitvijo svojih romanesknih likov, zlasti žensk v meščanski družbi, in feminizmom, po prvi svetovni vojni pa se je začela zanimati tudi za širše družbene teme, kar je opazno že v izvirnem modernističnem romanu Choucas iz leta 1927. Pripoved je postavljena v zdravilišče za pljučne bolezni v švicarskih Alpah. Med njenimi najbolj znanimi družbenokritičnimi romani sta Meja iz leta 1935 (v slovenščini smo ga dobili leta 1965) in Vozli življenja (1948). Poleg številnih romanov je napisala tudi več dram in vrsto novelističnih zbirk. Leta 1946 je kot članica mednarodne komisije za preiskavo nemških zločinov na Poljskem poslušala številna pričevanja preživelih taboriščnikov in na tej podlagi je leta 1949 nastala zbirka novel Medaljoni (v slovenščini je izšla leta 1963). Tako pred drugo svetovno vojno kot po njej je bila dejavna v poljskem kulturnem in družbenem življenju. Umrla je leta 1954 v Varšavi. Avtorica scenarija Jana Unuk, interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.

Spomini, pisma in potopisi Mary Oliver: Po rečnem toku navzgor

Življenje in ustvarjanje ameriške pesnice Mary Oliver, ki je živela med letoma 1935 in 2019, sta neločljivo povezana z naravo. Prepričana je bila, da poezija ne sme biti izumetničena, zato je pri pisanju uporabljala preprost jezik in razumljive podobe. Besedilo z naslovom Po rečnem bregu navzgor je vzeto iz leta 2016 objavljene zbirke esejev z enakim naslovom. Prevod Miriam Drev, interpretacija Darja Reichman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2024, urednica oddaje Staša Grahek.

Humoreska tega tedna Franziska zu Reventlow: Grofičina mlekarna

Danes nadaljujemo ciklus humoresk nemške pisateljice s preloma stoletja grofice Franziske zu Reventlow. Že od mladih let je bila upornica, zaradi neprimernega vedenja so jo celo izključili iz dekliškega internata. Pozneje je bila znanka pomembnih predstavnikov takratnih intelektualnih krogov, med drugim Rilkeja, Wedekinda, Georgea in drugih. Zelo zgodaj je začela prebirati družbenokritično literaturo ter zbrana dela Friedricha Nietzscheja. Po ločitvi od Walterja Lübkeja, ki jo je podprl na njeni slikarski poti, je še naprej živela v Münchnu. Živela je samostojno boemsko življenje, prežeto s finančnimi krizami, boleznijo in številnimi splavi. Prezirala je vojsko, birokracijo, aristokracijo, materializem in nacionalistični duh, ki je spremljal ustanovitev nemškega cesarstva. Danes je bolj znana po svoji humorno satirični literaturi, kot po svojih slikah. Prevajalka Tina Štrancar, interpret Uroš Potočnik, tonski mojster Nejc Zupančič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, režiserka Špela Kravogel, urednika oddaje Matej Juh, Petra Tanko. Posneto 2015.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kozmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Neposredni prenos Štirje godci, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Neposredni prenos Simfoniki z violončelistom Tamásom Vargo

Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36

Neposredni prenos Rovis, Sibelius in Vaughan-Williams v izvedbi študentov Akademije za glasbo

Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars: Aleš Rendla kvintet

Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije

Koncertni večer Za vse po vrsti se bo začel s slovenskim delom – s Svečano uverturo Lucijana Marije Škerjanca, sledil bo čudovit, večno priljubljen Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga bo z orkestrom izvedel vrhunski ruski violinist svetovnega slovesa Boris Brovcin. Drugi del koncerta pa bo obarvan angleško – slišali bomo Simfonijo št. 1 v As-duru, op. 55 Edwarda Elgarja. Gostujoči dirigent je Anglež Joel Sandelson, odlični mladi umetnik, med drugim tudi zmagovalec tekmovanja Salzburškega festivala 2021 za mlade dirigente.

Neposredni prenos 4. Koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom "Za post"

Na sporedu bo Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa. Prvo zrelo delo še vedno mladega dvaintridesetletnega skladatelja je bilo že v svoji drugi, še nepopolni različici, podobno kot ob tej priložnosti, izvedeno na veliki petek v Bremnu. Za razliko od Mozarta, Cherubinija ali Verdija Brahms pri Nemškem rekviemu ni uporabil običajnega liturgičnega besedila maše za rajne, pač pa delo, ki je nastajalo postopoma, vsebuje različne odlomke iz Luthrove Biblije. Zaradi odmika od klasičnega liturgičnega besedila je Brahms zlasti pri teologih naletel na vrsto kritik, sam pa je pripomnil: »Kljub temu imam v sebi vero.« Nemški rekviem, op. 45 Johannesa Brahmsa bodo tokrat izvedli Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor KGBL, sopranistka Marita Sølberg, baritonist Yngve Søberg in dirigentka Grete Pedersen. Koncert Slovenska filharmonija posveča violinistu Igorju Ozimu, ki nas je v soboto, 23. marca 2024, zapustil v visoki starosti. Kot izjemen koncertni violinist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil kar sedeminsedemdesetkrat. Slovenska filharmonija ga je sprejela tudi med svoje častne člane in to v letu, ko je praznovala stoletnico orkestra.

Neposredni prenos Za razmislek, Sakralna glasba Durufleja in Poulenca na 5. koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije

Mračno besedilo responzorijev velikega tedna, ki govorijo o strahu, razočaranju in izgubljenosti, je Francis Poulenc z uporabo sodobnih harmonskih sredstev prelil v ekspresivno podobo človekovega soočenja s trpljenjem in minljivostjo. Umirjeno in meditativno pa izzveni Rekviem, maša za umrle Maurica Durufléja, v katerem je skladatelj po zgledu Gabriela Fauréja izpustil nekatere dele te latinske maše in jo strukturiral v devet stavkov. Maurice Duruflé :Štirje moteti na gregorijanske teme Maurice Duruflé: Oče naš Francis Poulenc: Pozdravljena, Kraljica Maurice Duruflé: Preludij in fuga na ime Alain, op. 7 Maurice Duruflé: Rekviem, op. 9 Zbor Slovenske filharmonije Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju Harrison Cole, orgle Ana Potočnik, mezzosopran Peter Grdadolnik, bariton Ivan Šoštarič, violončelo Stephen Layton, dirigent

Neposredni prenos 7. koncert abonmaja Sidrišča

Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.

Neposredni prenos Magija, imenovana umetnost – plenarno predavanje Irene Štaudohar na Kulturnem bazarju 2024

Dramaturginja, urednica, publicistka in novinarka pri časopisu Delo Irena Štaudohar v svojem predavanju Magija, imenovana umetnost med drugim razmišljala o tem, kaj se zgodi v nas, ko gledamo predstavo ali sliko, beremo roman, poslušamo skladbo? Kakšna magija je v umetnosti, da zna premakniti naše misli in čustva? Zakaj so se človeški možgani razvili tako, da imajo radi zgodbe? Nevrologi namreč pravijo, da gre za pomembno evolucijsko prilagoditev, ki nam omogoča, da tako svoje življenje občutimo kot skladno, urejeno in polno pomenov. Dogodki, ki jih doživimo, se v izkušnjo spremenijo šele, ko jih interpretiramo in osmislimo, pri čemer nam lahko umetnost zelo pomaga, saj pred nas postavlja podobe, ki bi si jih sami težko zamislili, in vprašanja, ki bi si jih sami težko zastavili. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Dunja Danial, Sonja Strenar Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2024

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Sobotni operni večer Radovan Gobec: Planinska roža v neposrednem prenosu iz SNG Maribor

Opereta o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Glasovi svetov Kako je Marija Terezija Slovence posedla v šolske klopi?

Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let

Ars humana "Zvezdnato nebo nad mano in moralni zakon v meni sta nedosegljiva" – Immanuel Kant 300 let pozneje

Immanuel Kant (1724–1804) je eden od osrednjih mislecev razsvetljenstva. Ta nemški filozof in oče moderne filozofije predstavlja prelomnico v zgodovini evropskega mišljenja, prelomnico, ki jo določa njegov sistem transcendentalnega idealizma. Znamenite tri Kritike – Kritika čistega uma (1781, prevod 2019), Kritika praktičnega uma (1788, prevod 1993) in Kritika razsodne moči (1790, prevod 1999) – in nekatera dela iz predkritičnega obdobja, pa tudi pozna dela, kot je na primer Spor fakultet – pri nas objavljen v knjigi z naslovom Zgodovinsko-politični spisi (2006) – , so pomembna in odmevajo še danes. In zakaj je Kant tako velik – o tem v pogovoru ob njegovem jubileju s prof. dr. Zdravkom Kobetom, profesorjem z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in prevajalcem Kantove prve Kritike. Foto: Wiki

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kozmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Likovni odmevi Zakaj je klet postala naš paviljon na 60. beneškem bienalu?

Ko se približamo nekdanjemu rastlinjaku med Giardini in Arzenalom v pričakovanju slovenskega paviljona, uzremo nenavaden objekt z industrijskim značajem in obliko, ki po večini ni vidna. Gre za industrijsko izdelano klet, namenjeno vkopu v zemljo, tokrat razstavljeno na površju. Do nje vodijo kovinske stopnice, v notranjosti pa nas pričaka izkušnja, ki spodbudi razmislek o naravi umetniškega dela in naših pričakovanj. Umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sicer s projektom Skrivnost vrta zate poudarjata tri vidike poti in tujosti, kar je tudi tema letošnjega bienala, kot si jo je zamislil kurator Adriano Pedrosa. Kaj natančneje je mišljeno s tujostjo in potjo, sta pojasnila v pogovoru, ustavili pa smo se tudi pri vprašanju umeščenosti projekta Skrivni vrt zate v javni prostor. Foto: Katja Korba/STA (izrez iz originalne fotografije)

Kulturna panorama Beneški bienale in srečanje PEN na Bledu

V Kulturni panorami tokrat o jubilejnem, 60. beneškem bienalu, povzemamo pa tudi vtise s 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Obiskali smo literarni festival 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru in prisluhnili gostu Kritičnega kabareta Cankarjevega doma pakistansko-britanskemu intelektualcu Tariqu Aliju. Izpostavljamo še jubilej mariborske Foto galerije Stolp. Avtorji prispevkov: Iza Pevec, Aleksander Čobec, Tamara Zupanič Čučnik, Urban Tarman, Brigita Mohorič; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez, redaktorica: Tina Kozin.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Gremo v kino Animacija Fant in čaplja ter 23. Festival neodvisnega filma

Posvečamo se Fantu in čaplji, z oskarjem nagrajeni animirani mojstrovini Hayaa Miyazakija, ki ga poznamo na primer po filmih Čudežno potovanje in Princesa Mononoke. Poročamo o tem, kaj ponuja 23. izdaja Festivala neodvisnega filma, pa o nekaterih vrhuncih festivala Visions du Réel (Vizije realnosti), ki se odvija v Nyonu. Poleg tega se pogovarjamo z belgijskim avtorjem Jeroenom Olyslaegersom, avtorjem knjižne predloge za film Wil, ki smo si ga lahko ta teden ogledali v Kinodvoru v Ljubljani (na voljo je sicer tudi na Netflixu), prestavi pa nas v obdobje druge svetovne vojne v Antwerpen.

Literarna matineja Dr. Manca G. Renko: "Nič nam ne pomaga bolje razumeti sveta kot umetnost"

V slovenski založniški prostor vstopa nova založba No!press, ki bo, tako se zdi, s svojimi izdajami razveselila knjižne sladokusce. Kot je za STA povedala ustanoviteljica in odgovorna urednica, dr. Manca G. Renko, je vizija nove založbe izdaja skrbno izbranih knjig, ki so pomembne ne le za slovenski prostor, ampak tudi za lažje razumevanje sveta. Z dr. Manco G. Renko tokrat o premisleku, ki je vodil do ustanovitve založbe, o načrtovanih izdajah in o slovenskem založniškem prostoru sploh.

Glasbeni utrip La Bohème v SNG Opera in balet Ljubljana, Kromatika 7 in Grk Zorba v SNG Maribor

Pporočamo o premieri Puccinijeve opere La Bohème v SNG Opera in balet Ljubljana, 7. koncertnem večeru abomaja Kromatika Simfonikov RTV Slovenija, baletni premieri Grk Zorba Mikisa Theodorakisa v SNG Maribor, koncertu Zbora Slovenske filharmonije ob 70-letnici skladatelja Alda Kumarja v Novi Gorici in koncertnem večeru v sklopu Koncertnega ateljeja DSS ter napovedujemo 38. Slovenske glasbene dneve.

Glasbena jutranjica Ob začetku Slovenskih glasbenih dnevov pogovor z umetnikoma

Ob začetku Slovenskih glasbenih dnevov sta gosta v studiu skladatelj Uroš Rojko, ki je napisal novo delo Odtekanje časa VII - Koncert za dva klavirja in orkester, ter pianistka Lovorka Nemeš Dular, ena od solistk tega koncerta. Napovedujeta krstno izvedbo novitete na otvoritvenem koncertu festivala SGD ter predlagata skladbi za poslušanje v Glasbeni jutranjici.

Komorni studio Carpe artem 5: Izobilje okrasja

5. koncert komornega cikla Carpe artem je posvečen glasbi iz baročnih obdobij 17. in prve polovice 18. stoletja. V Komornem studiu predstavljamo posnetke iz 11. cikla Carpe artem, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.