Film je zasnovan kot kolaž Chaplinovih življenjskih dogodkov v pogovoru z izmišljenim likom, ki je tudi urednik njegove biografije.
Zgodba – kot se spodobi za biografske filme – nam postreže z veliko resničnimi dogodki. Film se konča s Chaplinovo vrnitvijo v ZDA; leta 1972 mu je Filmska akademija podelila oskarja za življenjsko delo. Občinstvo je ganljivi prizor nagradilo z 12-minutno stoječo ovacijo, ki se je v zgodovino podelitve oskarjev vpisala kot najdaljša.
