Ko je 17. marca leta 1959, tibetanski duhovni in svetni voditelj Tenzin Gyatzo (14. dalajlama), s spremstvom pobegnil iz Lhase, je bilo to za številne začetek konca tibetanskega budizma. Močna Ljudska republika Kitajska naj bi s svojim »naprednim socializmom« odpravila fevdalno teokracijo. Kitajska je na »streho sveta« res prinesla določen napredek, toda budizem je ostal. Še več, zaradi okoliščin je, v veliki meri po zaslugi dalajlame, postal globalna religija.

Boštjan Debevec