Izhodišče pogovora je izvrstni pokazatelj klimatskih sprememb – ledenik – v našem primeru „Triglavski ledenik“. Tako kot glagolnik tudi glagol „kolebati“ in njegova raba v vsakdanji govorici pešata. Gre za izraz, ki ga fizična geografija uporablja za pojasnjevanje premen visokogorskih ledenikov skozi čas. „Zeleni sneg“ pa smo oziroma so, nekoč rekli tudi Triglavskemu ledeniku. Knjigo je izdal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Gre za najstarejšo slovensko kontinuirano raziskavo, saj so tukajšni geografi prve redne meritve ledenika začeli v njegovi talilni sezoni leta 1946. Zadnja leta preučevanje ledenika pod Triglavom vodi in koordinira vodja inštitutskega oddelka za geografski informacijski sistem, dr. Matej Gabrovec. Razen diplomirane inženirke geodezije, dr. Mihaele Triglav Čekada, ki je skrbela za sodobne in klasične geodetske izmere ledenika, so vsi ostali avtorji diplomirani geografi: Mauro Hrvatin, dr. Blaž Komac, Jaka Ortar, in dr. Matija Zorn, sicer vodja inštutskega oddelka za fizično geografijo. Knjižničarka dr. Maja Topole je pripravila pregled zgodovinskih virov in zapisov o „zelenem snegu“, mag. Miha Pavšek pa ima več kot dve desetletji izkušenj s spremljanjem ledenikov, saj toliko časa preučuje tudi tistega pod Skuto v Kamniških Alpah. Slednja sta bila tudi povabljena pred mikrofon.
Spletna stran kamere pri Triglavskem ledeniku: http://ktl.zrc-sazu.si/
Spletna stran o Triglavskem ledeniku: http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik
